Zgodba o prijateljstvu
Naslednje jutro sta se srečali spet pred knjižnico. Tokrat nista bili tako sramežljivi kot prvič – obe sta se nasmehnili že od daleč, kot bi se poznali že od nekdaj.
„Sem razmišljala,“ je rekla Anamarija, ko sta sedli za isto mizo kot prejšnji dan, „kaj če res poskusiva napisati nekaj skupaj? Ti s svojimi pesmimi, jaz s svojimi zgodbami… mogoče bi lahko ustvarili nekaj posebnega.“
Lara je navdušeno prikimala. „Točno to sem hotela predlagati! Lahko bi si izmislili lik, pa mu dali svet, v katerem živi, in potem… jaz dodajam občutke v verzih, ti pa zgodbo v prozi.“
Začeli sta izmenjevati ideje, kot bi besede same prihajale. Lara je predlagala junakinjo, ki išče svoj glas. Anamarija je dodala, da bi živela v skrivnostnem mestu, kjer ljudje pozabijo sanjati. Pisali sta na listke, risali majhne skice in se smejali vsakič, ko je katera dodala kaj nenavadnega.
A kmalu sta opazili, da nista sami. Dva sošolca sta ju opazovala z druge mize. Eden od njiju je zasikal: „Kaj pa vidve tam šepetata? A pišeta ljubezenske pisemca?“ Sošolca sta se zasmejala, dovolj glasno, da se je nekaj drugih učencev obrnilo.
Anamarija je zardela in hitro zaprla svoj zvezek. Lara pa je občutila jezo – ni marala, da bi se norčevali iz nečesa, kar jima je bilo tako pomembno.
„Pustita naju pri miru,“ je rekla, nekoliko bolj ostro, kot je običajno govorila. Sošolca sta še enkrat zamrmrala nekaj posmehljivega, a se nato le umaknila.
Ko sta spet ostali sami, je Anamarija tiho rekla: „Zato običajno ne pokažem nikomur svojih zgodb. Vedno se bojim, da se bodo norčevali.“
Lara jo je pogledala resno, a toplo. „Naj se smejijo, če hočejo. Jaz pa vem, da imaš talent. In če hočeš, bom vedno stala ob tebi.“
Anamarija je prvič začutila, da ji nekdo resnično stoji ob strani. Počasi je spet odprla zvezek. „Potem… pišiva naprej.“
In spet sta začeli, tokrat še bolj odločeni – kot da jima je tisti neprijeten trenutek dal še več moči, da se ne bosta pustili ustaviti.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
ali so vam moje zgidbe vseč ali neham pist
„Sem razmišljala,“ je rekla Anamarija, ko sta sedli za isto mizo kot prejšnji dan, „kaj če res poskusiva napisati nekaj skupaj? Ti s svojimi pesmimi, jaz s svojimi zgodbami… mogoče bi lahko ustvarili nekaj posebnega.“
Lara je navdušeno prikimala. „Točno to sem hotela predlagati! Lahko bi si izmislili lik, pa mu dali svet, v katerem živi, in potem… jaz dodajam občutke v verzih, ti pa zgodbo v prozi.“
Začeli sta izmenjevati ideje, kot bi besede same prihajale. Lara je predlagala junakinjo, ki išče svoj glas. Anamarija je dodala, da bi živela v skrivnostnem mestu, kjer ljudje pozabijo sanjati. Pisali sta na listke, risali majhne skice in se smejali vsakič, ko je katera dodala kaj nenavadnega.
A kmalu sta opazili, da nista sami. Dva sošolca sta ju opazovala z druge mize. Eden od njiju je zasikal: „Kaj pa vidve tam šepetata? A pišeta ljubezenske pisemca?“ Sošolca sta se zasmejala, dovolj glasno, da se je nekaj drugih učencev obrnilo.
Anamarija je zardela in hitro zaprla svoj zvezek. Lara pa je občutila jezo – ni marala, da bi se norčevali iz nečesa, kar jima je bilo tako pomembno.
„Pustita naju pri miru,“ je rekla, nekoliko bolj ostro, kot je običajno govorila. Sošolca sta še enkrat zamrmrala nekaj posmehljivega, a se nato le umaknila.
Ko sta spet ostali sami, je Anamarija tiho rekla: „Zato običajno ne pokažem nikomur svojih zgodb. Vedno se bojim, da se bodo norčevali.“
Lara jo je pogledala resno, a toplo. „Naj se smejijo, če hočejo. Jaz pa vem, da imaš talent. In če hočeš, bom vedno stala ob tebi.“
Anamarija je prvič začutila, da ji nekdo resnično stoji ob strani. Počasi je spet odprla zvezek. „Potem… pišiva naprej.“
In spet sta začeli, tokrat še bolj odločeni – kot da jima je tisti neprijeten trenutek dal še več moči, da se ne bosta pustili ustaviti.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
ali so vam moje zgidbe vseč ali neham pist
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Naprej piši. Meni je všeč.
0
Moj odgovor:
#Sabrina
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Test
zdravo
js rabim pomoč večina sošolk me sovraži sam zarad ene rečmo da ji je ime Eva. no in ta eva me že itak skoz žali ko komu to povem od staršev rečejo naj jo sam pustim na miru če povem učiteljem rečejo da se bojo pogovoril z njo pa se pol nikol ne. še moja bff pravi da to ni nič takega. moja bff je prijazna ampak včasih je ne razumem. ena druga sošolka rečmo ji sofija pravi da sm se js kr tak začela družit z mojo bff in da sem se ji vsilila (upam da me razumete kr ful ne znam razlagat). no gremo k bistvu letos gremo v šolo v naravi in smo se ful kregal kire bomo skupi v sobi in ta Eva ni želela met v sobi 3 punc in je hotla sobo do konca napolnat da ne bi mogle une tri pridet not. men ni blo všeč da sem z evo in smo se 4 zmenle da gremo v drugo sobo. (med štirimi je tud sofija). js komi čakam drgač na šolo v naravi in zato velik govorim o njej (kakor vidite kar veliko govorim) in to gre sofiji ful na živce. ful velikrat mi reče naj neham ker ji grem na živce s tem ampak js si ne morem pomagat. na srečo vsaj moja bff posluša ampak ji nočem preveč o tem razlagat ker pol se verjetn ona ne bi več družla z mano.
js rabim pomoč večina sošolk me sovraži sam zarad ene rečmo da ji je ime Eva. no in ta eva me že itak skoz žali ko komu to povem od staršev rečejo naj jo sam pustim na miru če povem učiteljem rečejo da se bojo pogovoril z njo pa se pol nikol ne. še moja bff pravi da to ni nič takega. moja bff je prijazna ampak včasih je ne razumem. ena druga sošolka rečmo ji sofija pravi da sm se js kr tak začela družit z mojo bff in da sem se ji vsilila (upam da me razumete kr ful ne znam razlagat). no gremo k bistvu letos gremo v šolo v naravi in smo se ful kregal kire bomo skupi v sobi in ta Eva ni želela met v sobi 3 punc in je hotla sobo do konca napolnat da ne bi mogle une tri pridet not. men ni blo všeč da sem z evo in smo se 4 zmenle da gremo v drugo sobo. (med štirimi je tud sofija). js komi čakam drgač na šolo v naravi in zato velik govorim o njej (kakor vidite kar veliko govorim) in to gre sofiji ful na živce. ful velikrat mi reče naj neham ker ji grem na živce s tem ampak js si ne morem pomagat. na srečo vsaj moja bff posluša ampak ji nočem preveč o tem razlagat ker pol se verjetn ona ne bi več družla z mano.
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(52)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(68)
Ne preberem Ti&jaz.
(22)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
ooooo kako lepoo:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
