Zgodba o tesnobiSKRIVNOSTNA SILA
6
pisatelica
Nina je sedela na postelji in gledala v prazno. Njeno srce je utripalo kot divji boben, misli so bile kot neskončni vrtinec. Počutila se je, kot da jo nekaj nevidnega stiska, kot da jo neka nevidna sila drži v svojem primežu.
Tesnoba. Tako so rekli, da se to imenuje. Ninin svet je bil prej tako preprost, zdaj pa je bil prepleten s temi temnimi občutki, ki jih ni mogla razumeti. Včasih jo je strah popolnoma ohromil, ni se mogla zbrati za šolo, niti za druženje s prijatelji. Počutila se je kot ujetnica svojih lastnih misli.
Vsakič, ko je poskušala razložiti, kaj čuti, se je zdelo, da besede niso dovolj. "Bojiš se brez razloga," so ji govorili. "Saj ni nič narobe, samo sprosti se." Ampak ni šlo. Četudi si je želela, ni mogla preprosto "sprostiti" tega občutka.
Nekega dne, ko je bila spet sama v svoji sobi, je Nina prijela svoj dnevnik in začela pisati. Ni vedela, kaj točno naj napiše, a besede so kar letele iz nje. Pisala je o svojem strahu, o tem, kako se počuti ujeta, kako ne ve, kako se izkopati iz te temne jame.
Ko je končala, se je za trenutek ustavila in pogledala, kaj je napisala. Besede na papirju so bile surove, iskrene in globoko resnične. Toda nekaj v tem je bilo tudi osvobajajoče. Kot da bi s pisanjem vsaj malo sprostila to nevidno silo, ki jo je držala v svojem primežu.
Tisti večer je poklicala svojo najboljšo prijateljico, Laro. "Lara, nekaj ti moram povedati," je začela, glas ji je rahlo tresel. "Zadnje čase se počutim res čudno, kot da me nekaj stiska in... No, napisala sem o tem v dnevnik."
Lara je poslušala in ko je Nina končala, ji je rekla: "Nina, nisi sama. Jaz sem tukaj za tebe. Če ti bo kdaj hudo, me lahko pokličeš, tudi če je sredi noči."
Nina se je prvič po dolgem času počutila nekoliko lažje. Ni bila več sama s svojo tesnobo. Imela je nekoga, ki jo je razumel in podprl.
Naslednje jutro, ko je šla v šolo, se je Nina počutila nekoliko močnejšo. Tesnoba ni izginila, vendar ni bila več tako močna. Vedela je, da se bo borila s tem občutkom, vendar tudi, da ima podporo in orodje za spopadanje z njim. Pisanje in pogovor sta postala njen način, kako se soočiti s tem.
In tako je Nina, korak za korakom, našla svojo pot iz teme.
Tesnoba. Tako so rekli, da se to imenuje. Ninin svet je bil prej tako preprost, zdaj pa je bil prepleten s temi temnimi občutki, ki jih ni mogla razumeti. Včasih jo je strah popolnoma ohromil, ni se mogla zbrati za šolo, niti za druženje s prijatelji. Počutila se je kot ujetnica svojih lastnih misli.
Vsakič, ko je poskušala razložiti, kaj čuti, se je zdelo, da besede niso dovolj. "Bojiš se brez razloga," so ji govorili. "Saj ni nič narobe, samo sprosti se." Ampak ni šlo. Četudi si je želela, ni mogla preprosto "sprostiti" tega občutka.
Nekega dne, ko je bila spet sama v svoji sobi, je Nina prijela svoj dnevnik in začela pisati. Ni vedela, kaj točno naj napiše, a besede so kar letele iz nje. Pisala je o svojem strahu, o tem, kako se počuti ujeta, kako ne ve, kako se izkopati iz te temne jame.
Ko je končala, se je za trenutek ustavila in pogledala, kaj je napisala. Besede na papirju so bile surove, iskrene in globoko resnične. Toda nekaj v tem je bilo tudi osvobajajoče. Kot da bi s pisanjem vsaj malo sprostila to nevidno silo, ki jo je držala v svojem primežu.
Tisti večer je poklicala svojo najboljšo prijateljico, Laro. "Lara, nekaj ti moram povedati," je začela, glas ji je rahlo tresel. "Zadnje čase se počutim res čudno, kot da me nekaj stiska in... No, napisala sem o tem v dnevnik."
Lara je poslušala in ko je Nina končala, ji je rekla: "Nina, nisi sama. Jaz sem tukaj za tebe. Če ti bo kdaj hudo, me lahko pokličeš, tudi če je sredi noči."
Nina se je prvič po dolgem času počutila nekoliko lažje. Ni bila več sama s svojo tesnobo. Imela je nekoga, ki jo je razumel in podprl.
Naslednje jutro, ko je šla v šolo, se je Nina počutila nekoliko močnejšo. Tesnoba ni izginila, vendar ni bila več tako močna. Vedela je, da se bo borila s tem občutkom, vendar tudi, da ima podporo in orodje za spopadanje z njim. Pisanje in pogovor sta postala njen način, kako se soočiti s tem.
In tako je Nina, korak za korakom, našla svojo pot iz teme.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
*b*Nekaj ti moram povedat:*b* *roza*W*roza**zelena*A*zelena**modra*W*modra*
*b*Res je mal kratko, ampak si ful lepo oblikovala stavke, slovnično je več al manj vse pravilno, prave besede, pa še možnost za zmago imaš. ful si dobr opisala te vse občutke in to...*b*
Lp, Bela:purple_heart:
*b*Res je mal kratko, ampak si ful lepo oblikovala stavke, slovnično je več al manj vse pravilno, prave besede, pa še možnost za zmago imaš. ful si dobr opisala te vse občutke in to...*b*
Lp, Bela:purple_heart:
0
Pisatelica
Oooooo hvalaaa 🤍🤍🤍🤍🤍🤍🤍🤍
Moj odgovor:
cheer_gurl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Crush question
men je tip usec ka je zdej na novo pršu ampak je tko ful cudn ampak je fulll lep pac sej sm vanga pa obscano ga vidm da gleda kdaj vame pa pol kada ga pogledam pogleda stran pa nevem a je to dobr al slabo??Pac pliss pomagite pa a mate ksnetips da me bolj opaz kr on je pac b razred js sm pa a in se nevidmo tokrat razn na malici pa na sportni(pa se na likovnem slovanju kr ga mamo skp z b)TKO DA NEVEM KAJ NRDIMMM pa zdi se mi da mam tak mix fligins for him kr tko men je usec pa mi ni usec in nevem kj nj nrdimmmm tko pa ful me je sram ga uprast sam pomje bi me rejetlac pa se nima fona pa usi misljo da je atusit nevem zakaj pa tko sam kdaj se cudn obnasa ampak se jst tud kr mam pac izbruhe kr mam adhd in pac mi kdaj enrgija poc in zacnem neke gooffy ahh gibe delat (pa ce je kdo atusits vs ne hejtam)Pa res nevem kaj naj nrdimm
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(49)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(72)
Nič posebnega , že vse vem.
(31)
