Ojj,
no, pa se bom še jaz preizkusila v pisanju.
Tole je moja zgodbica. Upam, da vam bo všeč; prijetno branje.

____

Od nekdaj sem si želela starejšo sestro. Ki bi mi pomagala. Me spodbujala. Mogoče mi je vedno manjkal tisti košček v mojem srcu.
Imam dva brata. Obadva sta mlajša in še otročja. Morda od tod izvira moja majhna težavica, da si res želim starejšo sestro. Sedaj sem že obupala nad starejšo, zato starše vneto prepričujem da bi dobila vsaj mlajšo. Ni mi uspelo in dvomim, da mi kdaj bo. Zato sem se sprijaznila z bratcema. Eden je dve leti mlajši od mene in je v petem razredu. V šoli mu sicer ne gre tako dobro kot meni, tudi riše ne lepo, ampak mu včasih uspe, da me premaga pri kakšnem športu. Najmlajši pa je komaj v drugem. Njemu pa gre v šoli tako dobro kort meni, uživa v šoli in je kar ustvarjalen. Sicer sta cute in zadnje čase se vedno bolje razumemo, a nista sestri. Nikoli ne bosta.
Potem, pa sem nekega dne šla na badminton. Jaz ga treniram in mi gre kar dobro. Na treningu je bila neka nova punca. Bila je res lepa. Imela je lepe črne lase, čudovito polt in dobro postavo. Ko sva se bolje spoznali, sva se takoj spoprijateljili. Ugotovila sem, da tudi ona rada ustvarja, da je sočutna in prijazna. Nimam veliko prijateljic. Imam dve in obedve živita daleč stran od mene. Sicer to ni velika ovira, ampak vseeno se ne moremo videti vsak dan. Z Ivo (tako je bilo ime punci s treninga) pa sva živeli dokaj blizu, lahko sva se videli vsak dan. Zato sva postali res dobri prijateljici. Sicer sem se družila tudi z drugima dvema, a sem jima povedala zakaj včasih nisem dosegljiva; družim se z Ivo.
Ivo sem vedno bolje poznala. Vedela sem, da nima očeta, ker je zapustil mamo, ki jo je varal. Ona pa je vedela, kako zelo si želim starejšo sestro. Bila je starejša od mene; za dve leti. Dostikrat mi je pomagala pri delu s šolo. Jaz pa sem njej pomagala pri badmintonu. Skupaj sva tvorili nakakšno lepo celoto. Včasih sem si želela, da bi bila ona moja sestra.
Nekega dne, pa se je Iva odločila poiskati pravega očeta. Seveda sem ji pri tem pomagala. Ker je bil takrat ravno vikend, sva bili lahko cel dan skupaj.
Iva je že imela pripravljen načrt. Bil je kar obsežen. Najprej sva pregledali stare mamine albume. Ivina mama jih je skrbno čuvala, a vseeno je Iva vedela kje so skriti. Ker je bila njena mama slučajno na nekem seminarju sva jih lahko v miru pregledali.
Takrat, ko sem zagledala slike sem prebledela. V trenutku sem prepoznala osebo, ki je bila na slikah poleg Ivine mame. Morala sem na samo, šla sem na stranišče. V miru sem razmislila, zelo me je bilo strah, da bo tudi Iva prepoznala osebo. A vsaj meni je bilo jasno zakaj Iva nima očeta, moj oče je varal Ivino mamo z mojo mamo. Na fotografijah je izgledal prav vesel, sicer pa sta bila obadva, moj oče in Ivina mama prej bolj suha. Oče je imel točno tisto majico, ki je moji mami najbolj všeč. Nisem si predstavljala, da bi on lahko varal kogarkoli, kaj šele Ivino mamo, ki je vedno tako prijazna, pa še lepa je. V trenutku, ko sem razmislila, sem se odločila, da bom vseeno povedala Ivi. Mojega očeta ni ravno velikokrat doma, dela pozno v noč in tudi zgodaj zjutraj gre v službo. Zato, ga Iva mogoče ni prepoznala. Jaz pa sem vedela; starša sta se poročila leto preden sem se rodila, Iva pa je od mene starejša dve leti. Torej se vse sklada. Potem sem morala k Ivi in ji povedati resnico.
Vem, resnica boli, a Ivo je vse tako prizadelo, da je hotela takoj do mojega očeta, ga nadreti, zakaj je varal njeno mamo, ter jo pustil samo. Seveda ji tega nisem dovolila. Zadržala sem jo, ter ji obljubila, da bova najkasneje ko bodo počitnice šli k očetu in mu vse povedali.
Od takrat vedno čutim nemir. Strah me je, da bo Iva dejansko poskusila pretepsti mojega očeta. Strah me je tudi za mamo, kaj če jo oče vara, kaj bo potem z mojo družino. Kaj bo z mano, mojima bratcema in mamo. Če bomo sploh lahko še kdaj v miru živeli kot prava družina z mamo in očetom. O tem sem razmišljala ves čas, ko nisem delala nekaj zelo utrujajočega oz. razmišljujočega. Zato sem se poskusila zamotiti. Vsi v družini so me bili že naveličani, ker sem hotela ves čas nekaj početi in ne sama. To je malce pokvarilo naše bratsko-sestrske odnose.
Sicer sem se z Ivo večkrat pogovorila in sklenili sva, da, ko dobiva kakšno idejo narediva načrt, ter preveriva, če oče vara tudi mojo mamo. O tem sem se pogovarjala tudi z drugima dvema prijateljicama, ki sta mi rekli le, da naj pomagam Ivi, ker bom tako pomagala tudi sebi. Rekli sta mi celo, da bosta za počitnice prišli pomagat nama z Ivo in bomo skupaj snovale načrt. Iva se je na srečo strinjala s tem. Zato sva družno odštevali do počitnic. Do takrat je še veliko, 27 dni, zato vseeno poskušava rešiti situacijo pred počitnicami.
*i*26 dni pozneje*i*
Z Ivo nisva pogruntali ničesar dobrega, zato sva se le dobro pripravili na prihod prijateljic; Inti in Maje. Prespali bosta pri meni, mogoče bomo kako noč prespale tudi z Ivo. Z Ivo sva pripravili hrano, pospravili in se odločili kaj vse bomo delale. Med drugim naj bi šle v kino, jedle cimetove rolice, si same skuhale nekaj obrokov, ter bile veliko zunaj; čeprav smo imele za počitnice nalogo (naredimo načrt glede očeta) smo vseeno morale uživati.
Inti in Maja sta prišli uro prezgodaj, zato z Ivo še nisva končali. Pomagali sta nama, potem pa smo se pogovarjale. Pogovor je tekel predvsem o varanju; govorile smo, kako grozen moraš biti, da kar tako varaš, za brez veze, o varanju nekaterih poznanih ljudi (vrstnikov), ter nazadnje o mojem očetu in Ivini mami. Iva je vse dobro prenesla, tudi vključla se je v pogovor, ko smo govorile o očetu in njeni mami. Potem smo šle v pekarno. Morale smo le mimo parka in trgovine, pa smo prišle do pekarne. Izgledala je sicer bolj turobno, a videz vara, ta pekarnica ima najboljše pecivo in kruh v mestu, saj zato se pa imenuje Top bakings. Na voljo smo imele pet evrov, zato smo naročile kar smo želele (ker je večina cen za pekovski izdelek pod evrom). Usedle smo se na klopco in se takrat še enkrat pogovorile. Dejansko sem šele takrat, v tistem pogovoru ugotovila, da je Iva moja (pol)sestra. Res je bilo smešno, pogovarjale so se (one, brez mene), potem pa sem jaz kar tako rekla: ''Iva, ampak, a pol si ti moja sestra, ane?''. Takrat smo se vse začele smejati, ker sem jaz to tako 'butnila' ven. In Iva mi je rekla, da sva sestri in tistega dne, petek pred počitnicami je bil zame najbojši dan. Takrat sem 'dobila starejšo sestro'. Potem sem Ivo objela in objemu sta se pridružili še Maja in Inti, tako da je bil to nekak prijateljski objem. Meni se je zdelo, da je bil objem kratek in dolg hkrati, takrat sem namreč zelo uživala in ugotovila.
V tistem trenutku sem vedela: pogovoriti se moramo z Ivino in mojo mamo posebej, na samem, potem pa še skupaj. Bosta že onidve rešili te zadeve z varanjem, me pa bomo popolnoma izkoristile počitnice. Takrat sem končno, po dolgem času začutila notranji mir. Šele takrat sem ugotovila, koliko mi je manjkalo, ko sem se ves čas obremenjevala. Manjkalo mi je veliko stvari: pristen prijateljski objem, sedenje v parku, snidenje s prijateljicama (ki sem ju v času pred počitnicami dala malo na stran), ter še ogromno stvari.
Potem sem jim povedala o moji ideji s pogovrom obeh mam na samem in skupaj. Odločile smo se izvesti idejo. Že naslednje jutro smo se malce pogovorile, si v glavi zarisale nekakšen potek pogovora. Potem pa smo pogovore tudi izvedle.
To so bile moje najboljše počitnice, res sem hvaležna vsem prijateljicam in obema mamama zato.

_____


No, tole je bla moja zgodbica, ki sem jo mela že dolgo časa v glavi in sem se odločila, da jo še objavim. Vem, da ni glih dobra, ampak mal sem izhajala iz sebe, ful si želim starejšo sestro, zato sem se vseeno odločila objaviti.
Hvala za branje in upam, da vam je bila všeč.
<33

lp, c:cookie: