In ja tako sem pristala v bolnici. ... iz infekciske so me premestili na pedijatrično kliniko kjer zdravijo otroke ki ne jedo.Začetek je bil težek pa kaj govorim grozen!Z vozickom so me pripeljali tja.Mami je odsla notri v neko sobo se pogovoriti z mojo zdravnico.Jaz sem caakala odzunaj.Se vedno sem imela gripo vedar slabost je nekoliko ponehavala.Po0tem je neka sestra s skodranimi lasimi odprla vrata in me poklicala notri.Tam je zdravnica rekla da bom nekaj casa ostala tu.Jaz sem se zacela jokati.Kar tam pred usemi.MIslila sem da bo res grozno vendar se sanjalo se mi ni da bo tako grozno.Povedali so mi da mami ne bo ostala z mano.Potem me je ta ista medicinska sestra z vozicko odpeljala na odedelek mami pa je ta čas izpovnjevala obrazce za sprejem.Pripeljala me ej v neko sobo.Bila sem cisto panicna.Dala mi je za vzeti neke tabletee.Trdila je da so tableti proti slabosti vendar imela sem obcutek da je to govorila l ezato da bi me pomirla.Potem me je na invalidskem vozicku pripeljala do moje bolnisnicne sobe.Ko sem ugotovila da bom u sobi z dvema puncama sem se zacela se bolj jokati.Tam me je priklopila na infuzijo in mi zabicala da ne smem ustahjati.Med nogami sem morala imeti uzglavnik.Se zdaj ne vem zakaj.Bilo mi je tako tesko.Mislila sem da bo ostala z mano.Vendar je odsla.Opticala sem tam.V sobi sta bili dve punci.Nic me nista sprasevali.Ubistvu je bilo to cisto logicno saj sem tam lezala kot da sem mrtva,tako nepremično.Nista bile ves cas v sobi.Hodila sta notri in ven.Videla sem da sta imele pouk.Ure so se vlekle kot dnevi.Potem me je na nekaj casa postalo res strah...Ustala sem in zacela hoditi gor in dol.V sobo je ustopila neka punca.Bila je na pogled zelo lepa in prijazna.Rekla je ali sem nova.Jaz sem odgovrila da ja.Bilo me je zelo strah vendar vesela sem bial da bom morda dobila neko prijateljico.Uprasala je kaksne tezave imam.Jaz sem odgovorila da se bojim bruhanja.Rekla sem kaksne tezave ima ona?Ona je le odgovoril:ubistvu nevem BRUHAM.Jaz sem se ustrasila.Sploh nisem vedela zakaj gre.Hotela sem skriti svoj strah pred njo.Potem je rekla ce se greva neko igro.Jaz sem rekla da bi se sla z veseljem(sem lagala)Vendar me je prevec strah.Zacela sem se jokati in tresti.Odsla je po sestro.Mislila sem da sem odgnala edino osebo ki je pristopila do mene.Vemdar niti sanjalo se mi ni da bo postala moja NAJBOLJSA PRIJATELICA!!!1Na vsake toliko je prisel nek obrok.Sestra ga je prinesla v sibo rekla da se morem usesti i n ga pojesti.Rekla sem da ne morme vendar je ustrsjaala.Potrudila sem se kolikor sem se lahko.Govorila je da je to najmansi obrok kar ga lahko pojem in da naj se potrudim.Tam me ej eno uro nagovarjala naj le se malo le se malo.Po sto letih je koncno odsla.Potem sta sledila se dva obroka.Malica in vecerja.Zvecer sta me prisla pogledati se mami in oci.Povedala sem jima da mi je grozno da hocem domov da mi tu ne bodo pomagali.Zelela sem doseci da me bi peljala domov.Vendar zamanj.Pred spanjempa mi je druga sestra prinesla se nek tablet za spanje.Sla sem spat in zacuda takoj zaspal.Moj prvi dan je bil grozen vendar nisem vedela koliko takih in se hujsih bo prislo.Vendar ni vse tako crno v tej zgodbi....

To je bil opis mojega prvega dneva v bolnici.Nadaljevanja pridejo kmalu...
Upam da boste prebrali vesela bi bila kaksnega spodbudnega komentarcka in lika.To vse kar vam govorim je POPOLNOM resnicno in se je dogajalo meni pred malo vec kot pol let.Ce ima kdo kaksno uprasanje,kritiko,pohvala naj samo napise.Res bom vesela vsega!
RADA VAS MAM!:sunglasses: