V rokah sem držala pištolo. Narejena je bila iz gladke, mrzle kovine. Kazalec sem položila na usnjen sprožilec ter zajela sapo. Skrita sem bila za kamnito hišo na katero sem se neusmiljeno naslanjala. Priprla sm oči ter namerila tarčo. Ženska srednjih let pred mano je stala pred izložbo z oblačili. Imela je dolge medeninaste lase, ki so se ji navihano kodrali. Ko se je obrnila v mojo smer sem lahko videla njen obraz. Imela je pozorne modre oči in srčaste ustnice na debelo namazane z živo rdečo šminko. Pogledala je okoli sebe in najina pogleda sta se srečala. Prekleto... Zakričala je ter s koščenim prstom pokazala name jaz pa sem zamižala ter kliknila. Zaslišala sem POK, ki mu je sledil grozovit krik. Ko sem spet pogledala je na drugi strani ulice ležala mrtva ženska. Njeni medeninasti lasje so bili prepojeni z temno rdečo krvjo in okončine je imela razkračene. Nisem mogla gledati tako groznega prizora. Morala sem pohiteti preden bi me ljudje, ki so se zbrali okoli moje žrtve opazili. Pištolo sem zatlačila globoko v žep kavbojk ter stekla naprej po ulici. S kapuco sem si zakrila obraz ter zavila v stransko stavbo. Bila je zapuščena hiša kjer je bila naša baza. Odrinila sem praprot s vrat ter se kot mačka odplazila pod ruševinami do vrat na koncu hodnika. Edino ta vrata so bila lepo ohranjena. Nekajkrat sem globoko vzdihnila nato pa potrkala. Tišina. Še enkrat potrkam nato pa končno zaslišim obotajoče a težke korake, ki so se mi bližali. Vrata je odprl star moški z sivimi lasmi in majhnimi prašičjimi očmi. Pogled mu je uhajal zdaj k meni in nato k žepu v katerem je slonela pištola.
"Opravila?"
Me je z hripavim glasom vprašal. Prikimala sem on pa mi je široko odprl vrata, kar je pomenilo, da lahko vstopim. Baza je bila prostorna soba z belimi stenami, tablo z imeni naših žrtev in stoli sredi sobe. V kotu so počivali prigrizki in želodec mi je pohlepno zakrulil. Sobo je osvetljevalo eno majhno okno skozi katerega je prodirala medla sončna svetloba. Na stolih so sedeli moji prijatelji. Katy - zelenooka lepotica z kostanjevimi lasmi.
Jaden - mrk fant z sivimi očmi ter obritimi lasmi.
Han - rdečelas fant.
Ter Fiona - punca z redkimi blond lasmi in lešnikovimi očmi.
Vsi so mi veselo pomahali moški z vzdevkom Gas pa je zaloputnil z vrati za mano ter sedel poleg Katy. Fiona se je naslonila nazaj na stolu ter me prijazno pogledala.
"Ta teden smo opravili."
Je zadovoljno dejala ter mi dala petko. Pokimala sem ter pogled dvignila k oknu. Lahko sem videla policijo okoli mrtve ženske in poleg nje je sedel mlad fant z prelepimi karamelnimi lasmi in jasnimi modrimi očmi. Ob pogledu nanj mi je srce pospešilo. Bil je popoln. Bilo je očitno, da sem mu ubila mamo in zato sem zakopala obraz v dlani, ki so malo nazaj določile usodo njegove mame. Oh, v kaj sem se vmešala. Sranje, sranje sranje... Res hočem biti morilka? Ne. Nikakor. A le tako lahko preživljam sebe in mojo depresivno mami. Poslovila sem se od družbe ter stekla iz 'zapuščene' hiše. Hotela sem se izogniti njihove ogabne tradicije. Konec vsakega tedna na dan privlečejo droge in travo. Da o alkoholu sploh ne govorim... Stresla sem se ob misli, da mi ostala tam z njimi omamljena in zadeta. Fuj. Neumno. Ko sem se spustila mimo fanta si nisem mogla kaj, da se ne bi ustavila poleg njega ter ga sočutno pogledala.
"Moje sožalje."
Sem tiho rekla on pa je dvignil pogled k meni ter hvaležno pokimal. Oh, kako rada bi okusila njegove ustnice! A sem, se zadržala ter odšla naprej. Ko sem prišla domov je doma smrdelo po cigaretih in dim cigaret je ustvaril meglo, ki se je vila po vsem stanovanju.
"Mami! Kaj počneš?! Kako lahko sploh dihaš v tem?!"
Sem zavpila ter stekla v njeno sobo. O nenenenenenenenenene!!!! Mami je tam ležala na postelji vsa zadeta. Spet. Sesedla sem se ob njeni postelji ter se zjokala. Solze so mi lile po licih. Mami zakaj? Zakaj?! Sploh veš kaj vse delam, da se preživljava in ti me tukaj pozdraviš vsa zadrogirana?! Kaj misliš, da sem?! V jezi sem zakričala ter brcnila v nočno omarico na kateri so bile tabletke. Omarica se je zamajala ter padla po tleh. Hitela sem odpreti okna saj sem potrebovala svež zrak. Ko bi me nekdo rešil tega! Prosim! Zjokala sem se ter se zgrudila po tleh. Jokala sem za mami, za očija, za sestro, ki se je ujela v še nevarnejšo družbo kot jaz in je že mesece ni domov, za vse moje žrtve, ki sem jih brez pojasnila bila prisiljena ubiti drugače bi oni ubili mene. In nazadje zame. Za samo dekle, ki ne ve kaj bi sama s sabo. Za črnooko dekle z lasmi črnimi kot oglje in polnimi, rožnatimi ustnicami ter pegastim obrazom. Zame, Ruby.