Podmornica je kakor raketa brzela po morju, nato pa se je počasi začela ustavljati in Nick in Kate sta odplavala nazaj do nje.
»Sta v redu?« je vprašal Michael, ki je bil bled kot zid. »V red…« je Kate hotela reči, ko jo je Nick objel. »Rekel sem ti, da je prenevarno!« je rekel, ko jo je spustil. »Oba sva še živa, ne?« se je zasmejala Kate. »In ravno sem ti hotela reči hvala, ker si se izjemno pogumno žrtvoval zame.« »Zakaj zaznavam sarkazem?« se je zdaj nasmehnil tudi Nick. »Bljak,« se je namrdnil May in Kyra ga je grdo pogledala, »daj, pelji naprej, Kate, rad bi bil v zalivu svetega Lovrenca še do konca tedna.« Kate se je spet usedla na mesto voznika, ko se je nečesa domislila in rekla: »Mike, prej si super vozil. Bi rad tudi zdaj?« Michael je presenečeno dvignil pogled. »Ah ne,« je rekel, »kar pelji, veliko raje imam avte, kot pa podmornice oziroma kot karkoli, kar se ne pelje po tleh.« »V redu,« je rekla Kate in speljala. Dolge ure so se vozili in vozili, ko je bila ura polnoč, pa je Kate zapeljala navzgor. »Kaj pa počneš? Videli nas bodo!« je zavpil May. »Zrak potrebujemo,« je rekla Kate. Prišli so na površje in Kyra je odprla vrata, da je v podmornico prišel zrak. »Samo pet minut bomo tu,« je odločila Kate, »do zaliva svetega Lovrenca ni več daleč in prav nobene želje nimam, da bi nas kakšen čuden predmet zadel.« Po petih minutah so res odpeljali ter se vozili še dve uri, ko je Kate vzkliknila »Prišli smo!«
Podmornica je šla skoraj čisto do obale, nato pa je Kate ustavila in vstala. Vzeli so vse potrebno, tudi paket, ki se je, če si pritisnil na skriven gumb, spremenil v lepo mobilno hiško. Odplavali so do obale in Michael je pritisnil na gumb in odvrgel paket. V trenutku je iz paketa zrasla lepa hiška. »Super, pojdimo za čez noč noter,« je rekla Kyra in Kate je vklopila nevidni način na podmornici, tako da se je ni več videlo. Odšli so v hišo, Nick je zaklenil in razpakirali so svoje stvari, večinoma pribor za raziskovanje. »Ob sedmih vstanemo!« je vzkliknil Michael, »zato se dobro naspite teh pet ur!« V hiški je bila ena kopalnica, kuhinja, ki je vodila v dnevno sobo, ter dve spalnici. V prvi je bil en pograd in en navadna postelja, v drugi pa dve navadni postelji. V prvi so bili fantje, v drugi pa punce. Vsi so se preoblekli v pižame in zaspali, le Kate je še nekaj časa gledala v strop. Zaprla je oči in počasi tonila v spanec… Ko je nenadoma nekaj močno zaropotalo. Kate je sunkovito odprla oči. Kyra je spala, ura pa je bila pol petih. Spala je malo manj kot tri ure. Počasi se je odplazila do okna in pokukala čezenj. Zunaj so stali možje, ki so bili oblečeni v črno in so v rokah držali baklje in za njimi je gorelo, na obrazih pa so imeli maske. Kate je stekla do svoje omare, se je dotaknila in v hipu je imela na sebi svoj poseben kombinezon, ki jo je nosila le ona in ji je dajala moč, čez pa si je oblekla črn plašč, kot vedno. Hitela je budit Kyro, nato pa stekla v sobo fantov, ki so bili že na nogah in oblečeni ter vsak je imel v rokah svoje orožje: Nick ognjen revolver, May lok in puščico, Mike pa pištolo, ki je lahko streljala ali navadne ali pa električne naboje. Fantje so skočili čez okno in se podali v boj. Kate se je obrnila in stekla v njeno in Kyrino sobo, kjer je bila slednja že budna, oblečena v črn plašč in svoj vijolični kombinezon. Kate je pograbila svoj meč, ki je lahko le rezal kot navaden meč ali pa streljal naokoli kose ledu, Kyra pa je v rokah naredila ogromno kroglo elektrike in podali sta se v boj. Katein meč je švigal naokoli in se bleščal v ognju, poskusila je in ohromiti svoje sovražnike in obenem pogasiti požar. Vse naokoli so doneli streli, iz obeh strani so letele puščice, tu in tam pa je odjeknila kakšna eksplozija, ki jo je napravil ali Michael ali Kyra s svojo elektriko. Sovražniki so ohromljeni padali po tleh, a ni jim bilo videti konca. Nenadoma se je čez obalo zaslišal grozljiv krik – Kyro je nekdo porezal po roki in ji naredil globoko in dolgo rano. Kate je stekla proti njej in zavihtela svoj meč, ki se je zdaj modro zalesketal zaradi ledu in vsi so popadali po tleh. Možje z maskami so se začeli umikati in dokaz za boj je bil le še dim, ki se je vil s tal in iz razstreljenih skal. »Noter, takoj!« je vzkliknil Michael in vsi so odšli noter. Kate, ki je bila še najbolj medicinsko usposobljena, je šla po povoje, Kyri je očistila rano ter ji jo začela povijati.
Sonce je začelo vzhajati in Legende je spet obdal občutek upanja. »Kdo so bili te ljudje?« je utrujeno vprašala Kyra. »Ne vem, ampak občutek imam, da se bomo še tepli z njimi,« je odgovorila Kate in se nasmehnila. »Čisto sem crknjen,« je zazehal May. »Kaj, če bi se najprej dobro naspali in potem šli naprej raziskovat?« »Ni slaba ideja,« je pokimal Nick. »No prav,« je zavzdihnil Michael, »ampak potem bomo samo še dlje tu.« »Koliko časa si pa mislil, da bomo tu? Dva dni?« je vprašala Kate. »Misijo moramo opraviti do konca, torej moramo izvedeti tudi, kdo so bili te ljudje. Znabiti, da imajo kaj opraviti s tistimi čudnimi predmeti.« Ko je Kyrino rano obvezala do konca, je pogledala ostale v sobi in vprašala: »Je še kdo poškodovan?« »Misliš razen tebe?« se je namuznil Nick in pokazal na Katein bok. Kate je pogledala in imela je razparano kožo ter iz rane je tekla kri. »Hudiča…« je zamrmrala ter si tudi sebi začela povijati rano.

********************************************************************************************************************************
Upam, da vam je všeč! Če vam je, komentirjte in lajkajte! Pa puncam srečen dan žena
Opozorilo: fotografije, ki jih dajem sem gor, niso moje.