6. POGLAVJE
Tessy ni vedela, ali naj se premakne. Vsak gib, ki bi ga napravila bi bil lahko usoden. Zanj. Kaj za vraga dela Marcus? Je to kakšna igra?
Princesa si ni upala niti pomežikniti, ko je Sam spregovoril. Počasi, umirjeno. Ampak je zaznala veliko strahu v njegovih očeh.
''V redu, samo pomirimo se vsi… Ti pa lahko počasi umakneš tole stran…''
Marcus se je naglas zasmejal. V tem smehu ni slišala pravega brata.
''Raje bi to opravil hitro. Ti pa…'' Obrnil se je proti Tessy, zmrazilo jo je po telesu. ''S tabo bom opravil kasneje. Hočem da gledaš njegovo smrt.''
Spet se je obrnil proti Samu. Ta je iskal izhod, kakršnokoli rešilno bilko.
Zbrala je pogum in ga ogovorila.
''Marcus, kaj se greš? A si popolnoma zblaznel?''
Ni ji namenil niti pogleda, obračal je bodalo in ga še vedno pritiskal proti Samovem vratu. Izpod kovine se je zasvetila kaplja krvi. Tessy je obrnilo želodec. Še vedno je zbrano nadaljevala, a ji je ta zbranost počasi uhajala iz rok.
''Prosim te. Kaj se greš?''
''Oh, ti mala naivna podgana…'' Delala se je, da je žaljivko preslišala. ''Veš, včasih kdo ni takšen kot si misliš…''
Princesi je vzelo dih, ko je obrnil glavo in na vratu se mu je pokazala tetovaža. Znak Mehena.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Minuto kasneje sta že tekla čez gozd. Sam je izkoristil njegovo nepozornost in ga brcnil v mednožje. Težko bi rekel, da ni užival v tem trenutku.
Zadihana je stala zraven njega. Svetli lasje so se ji lepili na obraz in modre oči so izgledale tako božansko popolne… Ne, ne bo dopustil, da se ji kaj zgodi.
Za sabo je slišal dihanje in vedel je, da se je napadalec pobral. Vijugal je mimo dreves, ko so se jima koraki nevarno približevali. Potem pa stop. Pred njima je bila vrtača. Znotraj nje so se razraščali mahovi in praproti. Dobro je videl lok na hrbtu svetlolasca. Če bi šla na tako odprto, kot je vrtača, ni možnosti, da ju ne bi zadel. Tudi če bosta stala pri miru, ju bo zadel.
Ni hotel tvegati. Ne, ko se gre zanjo. Poljubil ji je čelo in potegnil v razraščeno vrtačo, pri tem pa zmolil na najboljše.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Čeprav je upočasnil korak, je Marcus razločno videl njuno pot. Mislila sta, da sta mu ušla. Ne, dobro ju je videl, kako si utirata pot mimo posušenih smrek in jagodičevja. Le malo bolj na prosto sta rabila…
Bog ga je uslišal in ko sta se zatekla v vrtačo ni pomislil. Zategnil je lok in ustrelil. Prva puščica je poletela mimo in se zapičila v deblo starega hrasta.
''Sranje,'' je pri sebi zaklel in že napel drugo puščico.
Ni bil najbolj izurjen v lokostrelstvu, ampak ta je prišla tako blizu fantu, da bi mu zlahka predrl kožo, če se ne bi pravočasno umaknil. Spet je izpustil nekaj sočnih in tretjo puščico s srebrno konico usmeril v sestro. Ni razmišljal o krvni vezi, ki ju povezuje. Ni razmišljal o lepih trenutkih, ko sta skupaj brala in se pritoževala nad dvornimi damami. Puščica je že letela, ko je dojel, kaj je storil. Zalila ga je meglica in vse kar je še slišal, je bil pridušen moški krik.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Princesa je nehala dihati. Negiben je ležal na tleh in iz rane na prsih mu je lila kri v potočkih. Zraven je pokončno postavljena puščica razkazovala svoj blišč. Tessy se ni premaknila, niti preverila ni, če še diha. Vedela je, da ne. Solz ni spustila in jih tudi najbrž ne bi, če se zdaj ne bi oglasil s hripavim glasom.
''Teci. Naredi si dom, družino, živi.''
Ni jih zadržala. Pustila je, da ji močijo lica in kapljajo na njegov obraz.
''Skočil si pred mano…''
Komaj je izustila teh nekaj besed, že se je zlomila. Zakričala je in krik njenih nedolžnih glasilk je odmeval po gozdu.
Nedolžno jo je pogledal in se rahlo nasmehnil. Bila so čustva v tem nasmehu. Bilo je več čustev v nasmehu, kot čustev, ki sta jih starša gojila do nje.
''Usoda nama ni bila namenjena.''
Z nasmeškom na obrazu je zaspal in izdihnil. Še zadnjič.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
*Nekaj let kasneje*
''Tessy, pridi no, vsi čakajo!''
Vstala je iz postelje in zaprla knjigo. Pogladila si je belo obleko in popravila satenasto vlečko na srebrnih laseh. Glasno je zavzdihnila in prijela svetlolasca pod roko.
Ko je hodila po hodnikih, njihov odmev ni bil isti kot doma. Morala se je prisiliti, da ni izpustila solze, ko se je podala nazaj. Na začetek.
Njen oče in cel Dorlling so v bitki premagali kralja Mehena. Njegovo deželo so si prilastili in zdaj se Dorlling širi.
Njen brat… Ni ga videla od takrat, ko ji je vzel edino stvar, ki jo je imela rada… Tudi ni ga hotela videti od takrat. Če ga samo še kdaj uzre, ni dvakrat za reči, da bi mu zavila vrat.
Ona pa… Oče jo je kmalu po bitki dal poročiti s princem kraljestva Zeyyn. Ni bila prisiljena v to, sama se je lahko odločila. In naredila je usodno napako, ko je izrekla 'da'.
Ogromna dvorana, prenatrpana z ljudmi se je praznila in nova kraljica, je odšla pred grad pozdravit ljudstvo. Straža ji je bila za petami in bila se je prisiljena smehljati.
Ravno, ko se je hotela obrniti nazaj, je med množico zagledala temne kodre in ebenovinaste oči. Pomela si je svoje oči, a prikazni že ni bilo več. Izdihnila je zrak, za katerega sploh ni vedela, da ga zadržuje v pljučih in se obrnila k soncu, ter pri sebi zmolila. Zanj.
Kasneje tistega dne, so našli njeno truplo na vrtu, zraven pa sporočilo.
*i* Prihajam k tebi; usoda naju bo našla. *i*
~Hvala vam, da ste zgodbo spremljali :)
To je zaključek tega 'potovanja', zato je ta del krajši :)
Upam, da vam je bilo všeč in hvala, ker ste brali <3~
Tessy ni vedela, ali naj se premakne. Vsak gib, ki bi ga napravila bi bil lahko usoden. Zanj. Kaj za vraga dela Marcus? Je to kakšna igra?
Princesa si ni upala niti pomežikniti, ko je Sam spregovoril. Počasi, umirjeno. Ampak je zaznala veliko strahu v njegovih očeh.
''V redu, samo pomirimo se vsi… Ti pa lahko počasi umakneš tole stran…''
Marcus se je naglas zasmejal. V tem smehu ni slišala pravega brata.
''Raje bi to opravil hitro. Ti pa…'' Obrnil se je proti Tessy, zmrazilo jo je po telesu. ''S tabo bom opravil kasneje. Hočem da gledaš njegovo smrt.''
Spet se je obrnil proti Samu. Ta je iskal izhod, kakršnokoli rešilno bilko.
Zbrala je pogum in ga ogovorila.
''Marcus, kaj se greš? A si popolnoma zblaznel?''
Ni ji namenil niti pogleda, obračal je bodalo in ga še vedno pritiskal proti Samovem vratu. Izpod kovine se je zasvetila kaplja krvi. Tessy je obrnilo želodec. Še vedno je zbrano nadaljevala, a ji je ta zbranost počasi uhajala iz rok.
''Prosim te. Kaj se greš?''
''Oh, ti mala naivna podgana…'' Delala se je, da je žaljivko preslišala. ''Veš, včasih kdo ni takšen kot si misliš…''
Princesi je vzelo dih, ko je obrnil glavo in na vratu se mu je pokazala tetovaža. Znak Mehena.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Minuto kasneje sta že tekla čez gozd. Sam je izkoristil njegovo nepozornost in ga brcnil v mednožje. Težko bi rekel, da ni užival v tem trenutku.
Zadihana je stala zraven njega. Svetli lasje so se ji lepili na obraz in modre oči so izgledale tako božansko popolne… Ne, ne bo dopustil, da se ji kaj zgodi.
Za sabo je slišal dihanje in vedel je, da se je napadalec pobral. Vijugal je mimo dreves, ko so se jima koraki nevarno približevali. Potem pa stop. Pred njima je bila vrtača. Znotraj nje so se razraščali mahovi in praproti. Dobro je videl lok na hrbtu svetlolasca. Če bi šla na tako odprto, kot je vrtača, ni možnosti, da ju ne bi zadel. Tudi če bosta stala pri miru, ju bo zadel.
Ni hotel tvegati. Ne, ko se gre zanjo. Poljubil ji je čelo in potegnil v razraščeno vrtačo, pri tem pa zmolil na najboljše.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Čeprav je upočasnil korak, je Marcus razločno videl njuno pot. Mislila sta, da sta mu ušla. Ne, dobro ju je videl, kako si utirata pot mimo posušenih smrek in jagodičevja. Le malo bolj na prosto sta rabila…
Bog ga je uslišal in ko sta se zatekla v vrtačo ni pomislil. Zategnil je lok in ustrelil. Prva puščica je poletela mimo in se zapičila v deblo starega hrasta.
''Sranje,'' je pri sebi zaklel in že napel drugo puščico.
Ni bil najbolj izurjen v lokostrelstvu, ampak ta je prišla tako blizu fantu, da bi mu zlahka predrl kožo, če se ne bi pravočasno umaknil. Spet je izpustil nekaj sočnih in tretjo puščico s srebrno konico usmeril v sestro. Ni razmišljal o krvni vezi, ki ju povezuje. Ni razmišljal o lepih trenutkih, ko sta skupaj brala in se pritoževala nad dvornimi damami. Puščica je že letela, ko je dojel, kaj je storil. Zalila ga je meglica in vse kar je še slišal, je bil pridušen moški krik.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Princesa je nehala dihati. Negiben je ležal na tleh in iz rane na prsih mu je lila kri v potočkih. Zraven je pokončno postavljena puščica razkazovala svoj blišč. Tessy se ni premaknila, niti preverila ni, če še diha. Vedela je, da ne. Solz ni spustila in jih tudi najbrž ne bi, če se zdaj ne bi oglasil s hripavim glasom.
''Teci. Naredi si dom, družino, živi.''
Ni jih zadržala. Pustila je, da ji močijo lica in kapljajo na njegov obraz.
''Skočil si pred mano…''
Komaj je izustila teh nekaj besed, že se je zlomila. Zakričala je in krik njenih nedolžnih glasilk je odmeval po gozdu.
Nedolžno jo je pogledal in se rahlo nasmehnil. Bila so čustva v tem nasmehu. Bilo je več čustev v nasmehu, kot čustev, ki sta jih starša gojila do nje.
''Usoda nama ni bila namenjena.''
Z nasmeškom na obrazu je zaspal in izdihnil. Še zadnjič.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
*Nekaj let kasneje*
''Tessy, pridi no, vsi čakajo!''
Vstala je iz postelje in zaprla knjigo. Pogladila si je belo obleko in popravila satenasto vlečko na srebrnih laseh. Glasno je zavzdihnila in prijela svetlolasca pod roko.
Ko je hodila po hodnikih, njihov odmev ni bil isti kot doma. Morala se je prisiliti, da ni izpustila solze, ko se je podala nazaj. Na začetek.
Njen oče in cel Dorlling so v bitki premagali kralja Mehena. Njegovo deželo so si prilastili in zdaj se Dorlling širi.
Njen brat… Ni ga videla od takrat, ko ji je vzel edino stvar, ki jo je imela rada… Tudi ni ga hotela videti od takrat. Če ga samo še kdaj uzre, ni dvakrat za reči, da bi mu zavila vrat.
Ona pa… Oče jo je kmalu po bitki dal poročiti s princem kraljestva Zeyyn. Ni bila prisiljena v to, sama se je lahko odločila. In naredila je usodno napako, ko je izrekla 'da'.
Ogromna dvorana, prenatrpana z ljudmi se je praznila in nova kraljica, je odšla pred grad pozdravit ljudstvo. Straža ji je bila za petami in bila se je prisiljena smehljati.
Ravno, ko se je hotela obrniti nazaj, je med množico zagledala temne kodre in ebenovinaste oči. Pomela si je svoje oči, a prikazni že ni bilo več. Izdihnila je zrak, za katerega sploh ni vedela, da ga zadržuje v pljučih in se obrnila k soncu, ter pri sebi zmolila. Zanj.
Kasneje tistega dne, so našli njeno truplo na vrtu, zraven pa sporočilo.
*i* Prihajam k tebi; usoda naju bo našla. *i*
~Hvala vam, da ste zgodbo spremljali :)
To je zaključek tega 'potovanja', zato je ta del krajši :)
Upam, da vam je bilo všeč in hvala, ker ste brali <3~
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG!!! SUPER zgodba!!!! Zadnji del je tako žalosten, ampak lep.:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::blush::blush::blush:
Škoda da se že mora končati...
Upam da tvoja zgodba zmaga!:hugging::hugging::hugging::hugging:
Lp. Bookworm
Škoda da se že mora končati...
Upam da tvoja zgodba zmaga!:hugging::hugging::hugging::hugging:
Lp. Bookworm
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Čeprav je konec žalosten, mi je zaključek zelo všeč. Mnogi želijo / želimo (ja, tudi jaz sem na žalost velikokrat med njimi) le na hitro zgodbo zaključiti in potem napišejo / napišemo nerealen razplet. To bi bilo res škoda za tvojo zgodbo, ker je fantastična. Čakaj ... saj ni tako žalosten zaključek, kajne? Zdaj bo v posmrtnem življenju zdužena s svojo pravo ljubeznijo (res upam, da v tvojem domišljiskem svetu posmrtnost / onostranstvo / nebesa ali karkoli podobnega obstaja).
Všeč mi je, da veliko opisuješ, se posvetiš podrobnostim in si natančna pri karakterizaciji (opis junakov in njihov razvoj skozi dogajanje). Na splošno nimam pripomb. Jaz sicer ne verjamem v ljubezen na prvi pogled, ampak je bilo vseeno dobro razloženo. Pravtako si bila v stiski s časom, zato je ta ''naglica'' popolnoma razumljiva.
Če tvoja zgodba ne zmaga, sem jaz papež na kotalkah! Mislim, da si ti še najbolj zaslužiš zmago.
(Na tem mestu si lahko predstavljaš, kako ti dajem pokal, he he.)
Všeč mi je, da veliko opisuješ, se posvetiš podrobnostim in si natančna pri karakterizaciji (opis junakov in njihov razvoj skozi dogajanje). Na splošno nimam pripomb. Jaz sicer ne verjamem v ljubezen na prvi pogled, ampak je bilo vseeno dobro razloženo. Pravtako si bila v stiski s časom, zato je ta ''naglica'' popolnoma razumljiva.
Če tvoja zgodba ne zmaga, sem jaz papež na kotalkah! Mislim, da si ti še najbolj zaslužiš zmago.
(Na tem mestu si lahko predstavljaš, kako ti dajem pokal, he he.)
0
Hvala ti!
Mi je prav pririsalo nasmešek na obraz :)
Ja, res sem morala malo pohiteti, saj se je malo mudilo hehe :)
Hvala še enkrat <3
Mi je prav pririsalo nasmešek na obraz :)
Ja, res sem morala malo pohiteti, saj se je malo mudilo hehe :)
Hvala še enkrat <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ma neeeee Marcus dela za Mehena?? No TEMULE se pa reče plot twist!!!! Popolnoma si me vrgla iz tira!
Also, na koncu si me spravila v jok. Ne hecam se.
Pač, vem da teh komentarjev noben ne mara, ampak vse, kar lahko rečem, je en velik VAU.
Also, na koncu si me spravila v jok. Ne hecam se.
Pač, vem da teh komentarjev noben ne mara, ampak vse, kar lahko rečem, je en velik VAU.
0
Hvala ti!
Ja, sem tudi sama sebe presenetila, prvotna ideja je bila da Sam dela za Mehen in jo brat reši (dvakrat bolj zapleteno, ampak sem se preveč zaljubila v Samov lik, zato mu nisem mogla tega nardit xD).
Ja, sem tudi sama sebe presenetila, prvotna ideja je bila da Sam dela za Mehen in jo brat reši (dvakrat bolj zapleteno, ampak sem se preveč zaljubila v Samov lik, zato mu nisem mogla tega nardit xD).
Nee, na Marcusa je bla bolj navezana, ker sta se dlje poznala in well tole je bil trikrat boljši plot, pač od Sama bi bla še nekako 'ok, sej se je res od kr nekod pojavil' ampak fRiCkInG mArCuS s tem si pa zadela v črno ;D
Moj odgovor:
? ??
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
a mam adhd
ojla.
no kot ste že vidl jst se mam mal na sumu da mam adhd. nism šla k dohtarju al pa kej tazga ampak tole so te 'znaki' ki jim ustrezam (to so vsi neuradni znaki iz yt)
dost težko se skonecntriram (sam ne fuuul pretežko) (npr dons smo pisal in sm vs čs slišala uno tiktakanje od ure)
res se mi je težko zorganizirat
včasih se mi zgodi un hyperfocus (tok sm koncentrirana na neki da ne slišm pa ne vidm nč okol sebe)
včasih si zapomnm kr ene random podrobnosti
ful procrastinatam (zabijam čs)
dost velikrat sm preveč impulzivna
ful hitr se razjezim še posebi v družini
mam ful mood swingov (ful hitr se mi spreminjajo čustva)
ful velikrat mam pomankanje motivacije
stvari velikrat pustim nedokončane
včasih nardim neki brez razimšljanja pa nevem zakva sm to nardila
lahko sm ful glasna pa mam ful za povedat
iste ankedote ponovim več desetkrat
mam tako ful kaotično energijo
no to je pomojem bol kt ne use. al pa vsaj te zbaki k sm jih najdla. prosm povejte mi če to je adhd al jst sam mal sama sebe prehitevam brez kakršnega koli mnenja
ps sm stara 13 let (8 klas) in mam 5 pa kkšno 4 v šoli
ful hvala vsm k boste pomagal :kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
no kot ste že vidl jst se mam mal na sumu da mam adhd. nism šla k dohtarju al pa kej tazga ampak tole so te 'znaki' ki jim ustrezam (to so vsi neuradni znaki iz yt)
dost težko se skonecntriram (sam ne fuuul pretežko) (npr dons smo pisal in sm vs čs slišala uno tiktakanje od ure)
res se mi je težko zorganizirat
včasih se mi zgodi un hyperfocus (tok sm koncentrirana na neki da ne slišm pa ne vidm nč okol sebe)
včasih si zapomnm kr ene random podrobnosti
ful procrastinatam (zabijam čs)
dost velikrat sm preveč impulzivna
ful hitr se razjezim še posebi v družini
mam ful mood swingov (ful hitr se mi spreminjajo čustva)
ful velikrat mam pomankanje motivacije
stvari velikrat pustim nedokončane
včasih nardim neki brez razimšljanja pa nevem zakva sm to nardila
lahko sm ful glasna pa mam ful za povedat
iste ankedote ponovim več desetkrat
mam tako ful kaotično energijo
no to je pomojem bol kt ne use. al pa vsaj te zbaki k sm jih najdla. prosm povejte mi če to je adhd al jst sam mal sama sebe prehitevam brez kakršnega koli mnenja
ps sm stara 13 let (8 klas) in mam 5 pa kkšno 4 v šoli
ful hvala vsm k boste pomagal :kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Oglas
Uuuu sliši se fulll dobr!!! :kissing_heart::heart_eyes:
wowww, lovam temno čokolado, jogurt, cimet ...
Vsec mi je:clap::thumbsup::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: