Ko si popolnoma sam,
na ulici odrivajo te mimoidoči.
Ko ne veš več natančno kam,
v srcu začutiš občutek žgoči.

Vsi visijo na telefonih,
samo ti še knjige bereš.
Igrice igrajo po domovih,
ti pa vesel sestavljanko izbereš.

Žarek upanja posveti:
sredi mimoidočih nekdo stoji.
Telefon hitro vrže v smeti
in se s tabo družit hiti.

Skupaj se skrivalnice igrata,
v očeh iskrica zasije zlata.
Spet lepo je življenje,
s prijateljem igrati se ti je v veselje.

(devetošolka)