Zvečer sem se utrujeno vrgla na posteljo, pisma še vedno nisem našla in upala sem, da me zjutraj ne bo pričakalo novo. Nisem utegnila dobro razmisliti sem že spala, na srečo me ni odneslo v nobene nore sanje.

»Vivi, zbudi se! Šolo imaš danes, ne smeš zamujati!« Sofia me je potegnila iz postelje in mi pod nos pomolila urnik.
»Prvo uro imava skupaj zgodovino magije, drugo imaš obvladovanje ognja, tretjo osnove borilnih veščin, četrto sva skupaj pri magični biologiji in zadnjo uro pa imava športno.«
Zaspano sem zazehala in se začela pripravljati.

Pri zgodovini sem še napol spala in se trudila poslušati učiteljico, ki je ravno govorila o prvih magičnih bitjih, ki so pred tisočletji varovale zemljo. Nekajkrat sem prav čudovito zadremala, ura je sicer minevala počasi, a sem vsaj imela čas za počitek.
Me je pa v pogon spravila naslednja ura, učitelj je bil dobrodušen uporabnik ognja. Vsem se je prijazno nasmehnil in začel uro.
»Prejšnjo uro smo je naučili kako se z našo močjo zakuri ogenj, danes pa bomo šli še nivo više, iz katerega boste napredovali v bojevanju z ognjem.«
Nekaj sošolcev je očarano zavzdihnilo.
»Izdelovali bomo ognjene krogle, najprej vam verjetno ne bo še uspelo narediti oblike, a začnete lahko z malce večjim plamenom. Potem osredotočite vso energijo vanj in ga poskusite spraviti v okroglo obliko, ne pričakujem, da vam bo takoj uspelo, a čez čas, ko boste tehniko osvojili, boste znali krogle tudi metati in jim spreminjati barvo.«
Profesor nam je ponazoril kako se to naredi in naročil naj se razporedimo po telovadnici.
Nekaj časa sem opazovala druge učence, vso energijo so usmerjali v roko in skušali narediti ognjeno kroglo. Nikomur ni uspelo narediti kaj več od plamena. Skomignila sem z rameni in iztegnila roko. Na njej se je nemudoma pojavila ognjena krogla. Neko dekle ob meni je debelo pogledalo in se umaknilo od mene, kot bi se balo, da ji bom kaj storila. Zahihitala sem se in si jo začela podajati iz roke v roko. Potem sem se osredotočila na barvo in začela spreminjati kroglo v zeleno, nato še v modro in potem v živo rdeče. Vedno več oči me je gledalo, nekateri presenečeno, drugi navdušeno, pa tudi zgroženo.
Pred mano se je pojavila ena od Aninih prijateljic, zlovoljno se je nasmehnila. «Videla sem kaj si storila Ani Vivian!«
»To kar si je zaslužila.« sem siknila.
»Plačala boš!« mi je jezno odvrnila in si vrgla dolge lase čez ramo.
Zavila sem z očmi in povečala kroglo v moji dlani, imelo me je, da bi jo vrgla vanjo.
V telovadnici se je spet pojavil učitelj in dekle se je vrnilo na svoje mesto.
Ko je opazil mojo popolno kroglo je presenečeno pomežiknil in se mi približal. »Kolikokrat si že izdelovala ognjene krogle?«
»Enkrat ali dvakrat gospod.«
Ob tem je še bolj osupnil. »Pa si veliko vadila?«
»Niti ne gospod, samo poskusila sem.«
»Odlično, torej jo lahko poskusiš vreči.«
Vrgla sem kroglo na drugi konec telovadnice, nato pa kratko pomignila z roko, da se je razblinila.
Cer razred je strmel vame in nekako mi je uspelo skriti smeh, nikakor nisem razumela kako je to lahko nekaj težkega.
»Po uri se oglasi pri meni Leroyeva.« je rekel učitelj in se obrnil stran.
Do konca ure sem vadila metanje, ko je zazvonil zvonec sem se odpravila v učiteljev kabinet.
»O tukaj si. Odlično ti je šlo danes, mislim, da je to kar se učimo občutno prelahko zate, dobro bi bilo, če bi imela dodatne treninge. Zmenil se bom, da boš dobila dobrega učitelja, prva vaja bo pojutrišnjem ob petih zvečer, saj se vidimo kajne?«
»Seveda bom prišla!« sem rekla in izginila iz kabineta.

Naslednjo uro smo imeli osnove borilnih veščin, bilo je naporno ampak mi je šlo dobro, celo zelo dobro. Delali smo predvsem na tehnikah samoobrambe. V parih smo se nato poskusili pomeriti med sabo. Dobila sem precej večjo in močnejšo nasprotnico, nisem smela uporabljati magije, zato sem se lahko nanesla samo na svoje telo. Seveda se je prva zagnala vame, a sem se ji spretno izmaknila, znova se je pripravila, da bi me udarila. Premislila sem vse kar nas je profesor naučil, nato pa zbrala dovolj moči, da sem jo zmedla in jo udarila v trebuh. Udarec je bil sicer neroden in neprofesionalen, a je naredil svoje. Nasprotnica je globoko zajela sapo in se besno pognala vame, želela sem narediti eno od tehnik, a sem se spotaknila in pristala na tleh. Potisnila me je na blazino in jezno pihala vame, poskusila sem osvoboditi katero od rok ampak mi ni uspelo. Nohte sem ji zarila globoko v kožo, da je malce popustila prijem, uspelo mi je! Osvobodila sem roko in močno popraskala nasprotnico po obrazu, zakričala je in končno sem se lahko skobacala izpod nje.
Po koncu ure me je še vedno grdo gledala, ampak se nisem zmenila zanje. Mudilo se mi je na magično biologijo.
Obdelovali smo precej zanimivo snov o razvoju različnih magičnih bitji. Večinoma smo se pogovarjali o driadah, mavkah, vilinih, magih, elementarih, čarovnikih,… Z zanimanjem sem poslušala profesoričino razlago, ko me je prešinilo nekaj, kar bi bilo lahko pomembno. Nemudoma sem dvignila roko.
»Prosim Leroyeva, želiš kaj vprašati?«
»Da gospa, zanima me, kako nastanejo strigoji.«