*b*Vivian*b*
Po navadi vilinci in vilinke živijo v skupnostih, nenavadno je če bivajo sami. V vilinski vasici sem že bila, čudovita je. Lesene hišice pokrite s mahom in lišaji, bakle zelenega ognja, ki razsvetljujejo vsako domovanje. Jezerca, potočki in kamniti mostički. Vse okoli je tako naravno in zeleno, nič betona, plastike, smeti…
»Uh, pozabila sem ti povedati! Moje ime je Ajda.« se predstavi mala vilinka, ko prispeva do njene majhne kočice v gozdu.
»Jaz sem Vivian.« kratko povem.
Ajda na stežaj odpre vrata. »Roxanna, obisk imava!« zakliče v notranjost, nato pa pomigne naj ji sledim.
Sredi lesene kuhinje je na stolu sedelo dekle, kodraste svetlo rjave lase je imela spete v rdečo rutko z belim vzorcem. Njene oči so bile rjave in se lepo podale z lasmi. Njena polt je bila bleda, in ko mi je podarila lep nasmešek je razkrila dolge podočnike. Ko sem vstopila je vstala.
»Pozdravljena, zagotovo si lačna…pojdi z mano.« se je urno ponudila in zavila skozi ena od vratc, ki so vodila iz kuhinje.
»Mimogrede, jaz sem Roxanna.« se je predstavila.
»Vivian.« rečem in ji pokimam.
»Ne bom te motila, ti si kar postrezi, videti si sestradana.«
Vstopila sem v majhno sobico, v kotu je spalo zelo a ne povsem človeško bitje. Ob zvoku vrat je dvignilo glavo. Moški je imel vrat poln modric, ko sem stopila bližje ga je ubogljivo stegnil.

»Robček?« vpraša Roxana in mi pomoli zavojček. Vljudno ga sprejmem in vzamem enega. Popivnam kapljice, ki so mi stekle po bradi in očistim podočnika. To delo mi gre grozljivo na živce. Pitje mislim, vse skupaj je precej…milo rečeno ogabno.
»Uh, hvala ti za tole. Rešila si me.« rečem in se nasmehnem,.
»Ni problema, če potrebuješ še kaj samo reci.«

*b*Tisa*b*
Pobralo me bo zaradi te svojeglave morojke. Tudi na šoli niso najbolj zadovoljni, da je pobegnila. Kraljica ne bo dovolila še ene reševalne akcije. Že tista je bila večinoma zaradi princese Ane. Poleg tega pa od spremenjenja naprej urok popušča. Magija, ki je na akademiji varovala Vivianino pravo osebnost razpada. Nazadnje, ko sem enega od vojakov, ki je sodeloval v reševalni akciji vprašala ali se je spomni, je le skomignil z rameni in rekel, da ne pozna nobene plemkinje s tem imenom, čeprav bi jo seveda moral. Mama je akademijo pripravila na prihod svoje hčerke, obdelala jo je s tako močno prisilo, da je vse prepričala, da je Vivian hudo pomembna pogrešana elementarska princesa. Obneslo seje vse do zdaj, Vivian bo kmalu izginila iz njihovih spominov. Pozabili jo bodo vsi, ki z njo niso spletli vezi. Prijateljske na primer.