Bila je bleda, njene oči so se rdeče pobliskavale, nasmehnila se je in pokazala dolge podočnike. »Živijo Lia, ali naj ti rečem Vivian?« zlobno se je zarežala in ob zvoku njenega glasu mi je zledenela kri v žilah. »Julya kaj se je vendar zgodilo s tabo?« sem zašepetala. «Z mano? Marsikaj, čudi me, da se tega nisem spomnila že prej, tako dobro je, tako zelo dobro.« Spet se je zlobno zasmejala. »Oho, še hrano si pripeljala sabo, zares si pozorna polsestrica.« Debelo sem pogoltnila, vsaka njena beseda je bila kot nož v srce. »P polsestrica?« sem zajecljala in pogledala Keitha, ki je nemo strmel v pošast v ogledalu. »Pojdi z mano Vivi, pojdi. Prebudila te bom bila boš taka kot jaz. Tako čudovito je!« pogled v njenih očeh je bil nor, vročičen. Ob misli, da bi postala takšna kot je ona mi je postalo slabo. »Nikoli, nikoli ne bom bila takšna kot ti, raje umrem!« »Kakor želiš, to je najina igra, v vsakem primeru boš mrtva!« z grozo sem ugotovila, da je stopila skozi ogledalo in se znašla pred mano. Keith je stopil predme. »Ne poškoduj je, raje daj mene.« »Ne Keith ne!« sem zavpila a bilo je prepozno. Julya je zagrizla v Keithov vrat, bilo je ogabno, pred očmi sem videla kako iz Keitha izteka življenje. Brez pomisleka sem segla po svojem edinem orožju – ognju. Ko je Julya opazila plamen v moji roki je nemudoma spustila Keitha, ki je omahnil na tla. Vanjo sem začela metati ognjene krogle, spretno se jim je izmikala. Plesali sva divji ples smrti, bila sem neizkušena, Julya pa si je nabrala moči in bila močna, močnejša. Potisnila me je ob steno, zaradi udarca v glavo se mi je stemnilo pred očmi, nisem smela odnehati, ne še. Poskusila sem vstati, zamajala sem se in se oprijela stene. Zbrala sem vso moč, vso magijo, ki sem jo imela naredila sem ognjeni krog, ki se je začel krčiti in ujel Julyo v past. »Premisli si sestrica, poglej kaj ti ponujam, vse!« je zakričala. »Ne, nikoli! Nočem te ubiti, prosim te predaj se, prosim!« Nenadoma so se sanje začele razblinjati, videla sem samo še sestro, ki je nekaj vpila za mano, nato pa sem se zbudila v svoji sobi.
Hitro sem ustala in močno se mi je zavrtelo, oprijela sem se postelje in se odmajala do gumba za klic v sili. Zunaj je bila še noč in ostala dekleta so spala. Po stavbi se je razlegel glasen alarm, ob zvoku so se vsa zbudila, vsa razen ene. Z zanimanjem so se zazrle vame. Sofia je skočila k meni in me zaskrbljeno pogledala, po izrazu na njenem obrazu sem sklepala, da sem najbrž videti grozno, a mene je skrbelo samo za to kako je Keith. Ozrla sem se po sobi in pogled mi je obstal na eni postelji, dekle na njem ni še vstalo, primajala sem se do tja. Ob tem kar sem videla mi je zastalo srce, dekle je imelo v prsih bodalo, rjuhe so bile premočene od krvi. Slišala sem samo kako so v sobo vstopili varnostniki »Keith, pomagajte Keithu in tisti punci, prosim!« potem se mi je dokončno stemnilo pred očmi.