Zbudila sem se v postelji, ki je pretirano dišala po bolnišnici, sedla sem in se ozrla po sobi. Bila sem v šolski ambulanti na postelji poleg mene je ležal Keith. Bil je obrnjen proti meni in me opazoval. »Dobro jutro princeska, si lepo sanjala?« zarežal se je in še sam sedel.
»Ha ha ha, kako smešno.« sem odvrnila. Previdno sem vstala in stopila s postelje.
»Hej, kaj pa delaš, počivati bi morala.«
»Ne, ni časa poiskati moram Julyo, mojo pomoč potrebuje!« sem rekla in se odpravila iz sobe.
»Ne moreš ji pomagati. Vivi poslušaj me!« Zdaj je tudi on vstal iz postelje in se postavil pred vrata.
»Zagotovo obstaja način, mora obstajati!« solze so mi začele teči po licih ob spominu na preteklo noč.
Keith je prišel bližje in me objel: »Oprosti priceska, postala je strigojka, mrtva vampirka. Ni poti nazaj.«
Še huje sem zajokala in Keith me je nežno stisnil. »Hvala ti za vse kar si storil, nisem te hotela spraviti v nevarnost. Zakaj si to naredil zame?« sem izdavila med hlipanjem.
Še preden mi je utegnil odgovoriti je skozi vrata prišla medicinska sestra za njo pa ravnateljica akademije. S Keithom sva skočila narazen in se zazrla v ravnateljico.
»Kaj vendar delata pokonci otroka, počivati morata, takoj v posteljo.« Keith je zavil z očmi in zlezel nazaj, jaz sem storila enako.
»Za nami je naporna noč, marsikaj se je zgodilo, potrebujemo vajini pojasnili.« je začela ravnateljica.
Pogledala sem Keitha, komaj opazno je odkimal, razumela sem namig.
»Vivian, prosim pojasni kako si vendar staknila tako hude poškodbe glave.« Njen glas je zvenel utrujeno a prepričujoče.
»Jaz…ne ne vem« sem zajecljala.
»Moraš vedeti, ti si prižgala alarm, bila si pri zavesti, ko smo prišli, rešila si princa.«
Globoko sem vdihnila. »Kaj se je zgodilo s tistim dekletom?« trudila sem se, da se mi glas ne bi tresel.
»Tista punca je umrla, ne spreminjaj teme.« Njen glas je bil zdaj oster. »Vivian, če kaj veš mi prosim povej, pomembno je.«
Prikimala sem a iz sebe nisem mogla spraviti niti besedice več. Podobno zasliševanje je opravila tudi pri Keithu, tudi on se je delal, da nič ne ve in ravnateljica je obupala, ter odšla.
Keith je seveda želel vedeti vse kar se je zgodilo po tem, ko se je onesvestil, a medicinska sestra naju je imela ves čas na očeh, da se nisva mogla pogovoriti.
Zvečer so ga spustili iz ambulante, saj poškodbe niso bile tako hude kot moje in se je zelo hitro pozdravil. Sama sem morala biti zaradi pretresa možganov na opazovanju še dva dni. Ko so me končno spustili iz ambulante sem se takoj napotila h Sofii, zanimalo me je kaj se dogaja na akademiji in Sofia je bila vedno obveščena o vsem.
»Potem, ko so te odnesli so evakuirali vse učenke in odnesli truplo.« Sofia se je spačila ob misli na grozljiv konec ene od prijateljic. Sedele sva v majhni kavarnici in srkali kavo. »Šele danes nas bodo spustili nazaj v naše prostore, najprej so se želeli prepričati, da je vse varno.«
»Kaj pa so rekli, glede na to, da sem bila jaz tista, ki je sprožila alarm in se vsa potolčena onesvestila pred celo sobo?«
»Kar pripravi se, veliko vprašanj boš imela, najbolj te ima za skrbet Ana, ko je slišala, da je tudi Keith pristal v ambulanti je znorela, mislim, da nekaj kuha proti tebi.«
Debelo sem pogoltnila, samo še nadležna najstnica se mi je rabila poleg vseh težav, ki jih že imam.
»Hej, kaj se je pravzaprav zgodilo s Keithom? Vem, da je pristal v ambulanti, vendar ne vem zakaj.«
»O, nič takšnega ni bilo, samo manjša poškodba, takoj so ga izpustili.« Sofia mi ni povsem verjela, a ni vrtala dalje.
Popoldne so nas končno spustili v sobe, komaj sem čakala, da se uležem v posteljo in malce zadremam, od udarca v glavo in uporabljanja magije sem bila še vedno precej šibka. Ko sem vstopila v sobo sem se spomnila grozljivih trenutkov, ki so se pred nekaj dnevi odvili tukaj. Nemirno sem sedla na posteljo, zdaj jih je bilo samo še devet. Pogled mi je zašel na nočno omarico, tam je ležala črna vrtnica in temno rdeča kuverta, segla sem po kuverti in jo odprla, notri je bil listek papirja na katerem je bilo rdečo pisavo napisano kratko sporočilce: 'Smo še devet vas je, boš pustila oveneti še kakšno vrtnico?'
»Ha ha ha, kako smešno.« sem odvrnila. Previdno sem vstala in stopila s postelje.
»Hej, kaj pa delaš, počivati bi morala.«
»Ne, ni časa poiskati moram Julyo, mojo pomoč potrebuje!« sem rekla in se odpravila iz sobe.
»Ne moreš ji pomagati. Vivi poslušaj me!« Zdaj je tudi on vstal iz postelje in se postavil pred vrata.
»Zagotovo obstaja način, mora obstajati!« solze so mi začele teči po licih ob spominu na preteklo noč.
Keith je prišel bližje in me objel: »Oprosti priceska, postala je strigojka, mrtva vampirka. Ni poti nazaj.«
Še huje sem zajokala in Keith me je nežno stisnil. »Hvala ti za vse kar si storil, nisem te hotela spraviti v nevarnost. Zakaj si to naredil zame?« sem izdavila med hlipanjem.
Še preden mi je utegnil odgovoriti je skozi vrata prišla medicinska sestra za njo pa ravnateljica akademije. S Keithom sva skočila narazen in se zazrla v ravnateljico.
»Kaj vendar delata pokonci otroka, počivati morata, takoj v posteljo.« Keith je zavil z očmi in zlezel nazaj, jaz sem storila enako.
»Za nami je naporna noč, marsikaj se je zgodilo, potrebujemo vajini pojasnili.« je začela ravnateljica.
Pogledala sem Keitha, komaj opazno je odkimal, razumela sem namig.
»Vivian, prosim pojasni kako si vendar staknila tako hude poškodbe glave.« Njen glas je zvenel utrujeno a prepričujoče.
»Jaz…ne ne vem« sem zajecljala.
»Moraš vedeti, ti si prižgala alarm, bila si pri zavesti, ko smo prišli, rešila si princa.«
Globoko sem vdihnila. »Kaj se je zgodilo s tistim dekletom?« trudila sem se, da se mi glas ne bi tresel.
»Tista punca je umrla, ne spreminjaj teme.« Njen glas je bil zdaj oster. »Vivian, če kaj veš mi prosim povej, pomembno je.«
Prikimala sem a iz sebe nisem mogla spraviti niti besedice več. Podobno zasliševanje je opravila tudi pri Keithu, tudi on se je delal, da nič ne ve in ravnateljica je obupala, ter odšla.
Keith je seveda želel vedeti vse kar se je zgodilo po tem, ko se je onesvestil, a medicinska sestra naju je imela ves čas na očeh, da se nisva mogla pogovoriti.
Zvečer so ga spustili iz ambulante, saj poškodbe niso bile tako hude kot moje in se je zelo hitro pozdravil. Sama sem morala biti zaradi pretresa možganov na opazovanju še dva dni. Ko so me končno spustili iz ambulante sem se takoj napotila h Sofii, zanimalo me je kaj se dogaja na akademiji in Sofia je bila vedno obveščena o vsem.
»Potem, ko so te odnesli so evakuirali vse učenke in odnesli truplo.« Sofia se je spačila ob misli na grozljiv konec ene od prijateljic. Sedele sva v majhni kavarnici in srkali kavo. »Šele danes nas bodo spustili nazaj v naše prostore, najprej so se želeli prepričati, da je vse varno.«
»Kaj pa so rekli, glede na to, da sem bila jaz tista, ki je sprožila alarm in se vsa potolčena onesvestila pred celo sobo?«
»Kar pripravi se, veliko vprašanj boš imela, najbolj te ima za skrbet Ana, ko je slišala, da je tudi Keith pristal v ambulanti je znorela, mislim, da nekaj kuha proti tebi.«
Debelo sem pogoltnila, samo še nadležna najstnica se mi je rabila poleg vseh težav, ki jih že imam.
»Hej, kaj se je pravzaprav zgodilo s Keithom? Vem, da je pristal v ambulanti, vendar ne vem zakaj.«
»O, nič takšnega ni bilo, samo manjša poškodba, takoj so ga izpustili.« Sofia mi ni povsem verjela, a ni vrtala dalje.
Popoldne so nas končno spustili v sobe, komaj sem čakala, da se uležem v posteljo in malce zadremam, od udarca v glavo in uporabljanja magije sem bila še vedno precej šibka. Ko sem vstopila v sobo sem se spomnila grozljivih trenutkov, ki so se pred nekaj dnevi odvili tukaj. Nemirno sem sedla na posteljo, zdaj jih je bilo samo še devet. Pogled mi je zašel na nočno omarico, tam je ležala črna vrtnica in temno rdeča kuverta, segla sem po kuverti in jo odprla, notri je bil listek papirja na katerem je bilo rdečo pisavo napisano kratko sporočilce: 'Smo še devet vas je, boš pustila oveneti še kakšno vrtnico?'
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Woow. To je res the best.
Ekstra napeto, domiselno, popolno, zanimivo. In cute <3 Me veseli, da sta Sofia in Keith vredu.
Tvoja domišljija me vse bolj in bolj navdušuje <33
Dve mini pripombici...
Napiše se 'k' Sofii, ne 'h' in pa 'sedeli', ne 'sedele'.
Lepo se imej,
Sophie Donna
Ekstra napeto, domiselno, popolno, zanimivo. In cute <3 Me veseli, da sta Sofia in Keith vredu.
Tvoja domišljija me vse bolj in bolj navdušuje <33
Dve mini pripombici...
Napiše se 'k' Sofii, ne 'h' in pa 'sedeli', ne 'sedele'.
Lepo se imej,
Sophie Donna
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::gift_heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::gift_heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::gift_heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful maš bujno domišljijo men je pač ful všeč zgodba
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Muah, the best!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
0
Moj odgovor:
pomagalčica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
sabljanje
helouuuu imam opis sporta izbrala sem si sabljanje in našla sm vse podatke razen tega koliko dolgo traja igra. preizkala sem vse a ne najdem a li kdo ve---------
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(196)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(53)