HEJ!!!!! :hugging:Končno po stotih letih je tukaj nov del.:stuck_out_tongue_closed_eyes: Naslednji del pride, ko bo vsaj 5 :heart: in 2 komentarja... Želim vam prijetno btranje in upam, da vam bo zgodba ušeč. Če pa niste prebrali prejšnjih delov si jih lahko zdaj.:grin:


»Kaj??!! Saj to je grozno!« je Patrik presenečeno planil pokonci, ko mu je Hana povedala vse o Beti. »Torej ti ona že celo življenje sledi in samo čaka, da dobiš moči, ki ti jih bo vzela? Misliš, da je čarovnica? Ali pa te je strašila in nič od tega ni res?« »Nič ne vem Patrik. Zaenkrat je vse samo še skrivnost. Paziti bova morala.« »Hana, kar koli bo, ne bom dovolil, da se tebi kaj zgodi.« Nato se je premaknil bližje k njej in Hana je začutila njegovo toplo sapo na svojem licu. Približala mu je svoje ustnice ter zaprla oči. Nenadoma je v sobo stopila mama. Hana in Patrik sta se hitro umaknila drug od drugega ter zardela. Mama na srečo ni opazila ničesar. »Piškote in čaj sem vama prinesla,« je rekla ter vzela stol in se brez vprašanja usedla zraven. Nato je Patrika začela spraševati vse mogoče stvari o šoli, družini, puncah,… in ja še bi lahko naštevali. Saj veste kako je to. Hani se je Patrik prav smilil, on pa se je živahno pogovarjal in se delal, da ga vprašanja Hanine mame sploh nič ne motijo (čeprav so ga). Proti večeru je odšel. Najedel se je piškotov in govorjenja in Hana se je bala, da si še par mesecev ne bo upal stopiti v njihovo hišo. Ko je zvečer ležala v postelji in razmišljala o dnevu se je še enkrat spomnila trenutka, ko sta se skoraj poljubila. Kaj bi bilo, če mama takrat ne bi vstopila? Bi dobila fanta? Tega ni vedela, zagotovo pa je bila prepričana, da ji je Patrik všeč. Ko ga je zagledala so ji šli mravljinci po vsem telesu in preplavil jo je prijeten občutek…

Tedni so minevali in Hana je kmalu ozdravela. Spet je (na svojo žalost) začela hoditi v šolo, kjer jo je čakala gora testov in ocenjevanj. Najbolj se je veselila odmorov, ko je s prijateljicami odšla na stranišče in z njimi klepetala. In vedno, ko je videla Patrika jo je ta naskrivaj ošvrknil s pogledom in ji pomežiknil, ona pa se mu je nasmehnila. O novih močeh pa ni bilo ne duha ne sluha, toda zaradi vsega dela v šoli sploh ni imela časa razmišljati o tem. Nekega dne pa se je njeno življenje popolnoma spremenilo…