Nevihta, hudo neurje. V daljavi vrtinec, ki se približuje. Strela, ki osvetli nebo. Grom, sledi glasen pok. Solze v očeh in po licih. Tolažni objemi, a vse zaman. Znova močna svetloba, da se za trenutek nič ne vidi. V naslednjem trenutku pa truplo na tleh...
"Nee!" sem zakričala. Prebudila sem se. Bila sem vsa potna in tresla sem se. Glasno in nenormalno hitro sem dihala. Srce mi je razbijalo kot ponorelo. Oh, kakšna mora. Ampak saj je bila samo mora, to se ni zgodilo zares. Prepričana sem, da ne. Sedaj je vsega konec, sem si dopovedovala. Umiri se in nazaj zaspi, sem se trudila biti prepričljiva sama sebi. Iskreno nisem ravno prepričljiva in dobra igralka. Zaslišala sem korake, kar zagotovo ne pomeni nič dobrega. Bližali so se moji sobi. Naenkrat zaslišim roko na vratih. Kljuka se počasi spušča dol da se vrata odprejo. Slišati je bilo škripanje vrat. Za trenutek ali dva sem zadržala dih, nato pa sem ugotovila, da je prepozno. Predala sem se svoji usodi. Zamižala sem, ker me je bilo strah. Čez trenutek sem začutila da je neko živo bitje blizu mene. Ko sem odprla oči, je pred mano stal moški z orožjem v rokah. Po meni je, sem pomislila. Ko sem dobro pogledala, sem za njim videla mojo sestro. Njen izraz me je zmrazil. "Nika" sem tiho in proseče dejala:"Saj sva sestri" Odkimala je. Segla je v žep in iz njega privlekla nož. "Nič več" je dejala in se začela smejati...
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hej,
kako ste kaj? Jaz sem iskreno the best. No, tukaj je prvi del moje zgodbe. Najprej sem pisala zgodbo Zvesta črnini, ampak nimam neke inspiracije za nadaljevanje, tako da jo kakšen mesec še ne bom objavljala. Namesto Zvesta črnini bom sedaj v nekaj delih objavila zgodbo I still believe in you. Napisana bo v slovenščini, le naslov je angleščki ker se mi zdi da je 'I still believe in you' bol zanimivo kot 'Še vedno verjamem vate' ali kaj drugega. Res bi se rada zahvalila vsem, ki ste me in me še vedno podpirate pri pisanju zgodbe in tistim, ki so mi dajali nasvete za pisanje. Brez vas, sedaj zgodbe ne bi objavila. Ko pišem to zgodbo mi v srcu nekako postane lažje in s tem dejansko negateivna čustva spravljam iz sebe. Tako da tudi če vam ne bo všeč vsaj meni pomaga da mi je lažje. Če pa je komi slučajno všeč, da bom vesela da zgodbo komentira in lajka.
Lepo se imejte,
#S2:upside_down:
"Nee!" sem zakričala. Prebudila sem se. Bila sem vsa potna in tresla sem se. Glasno in nenormalno hitro sem dihala. Srce mi je razbijalo kot ponorelo. Oh, kakšna mora. Ampak saj je bila samo mora, to se ni zgodilo zares. Prepričana sem, da ne. Sedaj je vsega konec, sem si dopovedovala. Umiri se in nazaj zaspi, sem se trudila biti prepričljiva sama sebi. Iskreno nisem ravno prepričljiva in dobra igralka. Zaslišala sem korake, kar zagotovo ne pomeni nič dobrega. Bližali so se moji sobi. Naenkrat zaslišim roko na vratih. Kljuka se počasi spušča dol da se vrata odprejo. Slišati je bilo škripanje vrat. Za trenutek ali dva sem zadržala dih, nato pa sem ugotovila, da je prepozno. Predala sem se svoji usodi. Zamižala sem, ker me je bilo strah. Čez trenutek sem začutila da je neko živo bitje blizu mene. Ko sem odprla oči, je pred mano stal moški z orožjem v rokah. Po meni je, sem pomislila. Ko sem dobro pogledala, sem za njim videla mojo sestro. Njen izraz me je zmrazil. "Nika" sem tiho in proseče dejala:"Saj sva sestri" Odkimala je. Segla je v žep in iz njega privlekla nož. "Nič več" je dejala in se začela smejati...
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hej,
kako ste kaj? Jaz sem iskreno the best. No, tukaj je prvi del moje zgodbe. Najprej sem pisala zgodbo Zvesta črnini, ampak nimam neke inspiracije za nadaljevanje, tako da jo kakšen mesec še ne bom objavljala. Namesto Zvesta črnini bom sedaj v nekaj delih objavila zgodbo I still believe in you. Napisana bo v slovenščini, le naslov je angleščki ker se mi zdi da je 'I still believe in you' bol zanimivo kot 'Še vedno verjamem vate' ali kaj drugega. Res bi se rada zahvalila vsem, ki ste me in me še vedno podpirate pri pisanju zgodbe in tistim, ki so mi dajali nasvete za pisanje. Brez vas, sedaj zgodbe ne bi objavila. Ko pišem to zgodbo mi v srcu nekako postane lažje in s tem dejansko negateivna čustva spravljam iz sebe. Tako da tudi če vam ne bo všeč vsaj meni pomaga da mi je lažje. Če pa je komi slučajno všeč, da bom vesela da zgodbo komentira in lajka.
Lepo se imejte,
#S2:upside_down:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super zgodba kumi cakam nov deu
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuuuuu zlo zanimiv začetek... :)
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow, d best začetek! Strašljiv, nepredvidljiv, nevaren,... Tudi opisuješ vse tako natančno in realno, da te kar malo zmrazi, ko to bereš in si vse kar se dogaja lahko predstavljaš tudi v svoji glavi. Bravo, kapo dol! ;) Se že veselim nadaljevanj! <33
Tvoja 13letnica
Tvoja 13letnica
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hoocccem nasleednji deeeel kr to je ful dobr
~ :revolving_hearts::heart:
~ :revolving_hearts::heart:
1
100% ®PupColt 🐺🇷🇸
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful napeto.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejjj!!!
Kot obljubljeno sem tukaj in berem tole zgodbico :)
Morem rečt da me je zelo presenetil tak začetek lol. Večina si kot opažam ne upa in all out že na prvem delu, ti pa ja :DD Res ful super, si mi že vzbudila željo za nasljednji del!!
Samo ena stvarca: "Naenkrat zaslišim roko na vratih. Kljuka se počasi spušča dol da se vrata odprejo."
Roke ravno ne moreš zaslišati na vratih lahko pa na kljuki ali pa samo napišeš, da so se koraki ustavili pred vrati njene sobe in se je pol začela kljuka spuščat. In v naslednji povedi si uporabila sedanjik v nasprotju z ostalo zgodbo. To je res to (aja še vejico si pozabla (dol, da se vrata odprejo) v tej drugi povedi ampak to je res minimalno) Tako da res pohvalno :)))
Jaz pa grem brat naprej ker me zdaj že res zanima!!
ly, gg
Kot obljubljeno sem tukaj in berem tole zgodbico :)
Morem rečt da me je zelo presenetil tak začetek lol. Večina si kot opažam ne upa in all out že na prvem delu, ti pa ja :DD Res ful super, si mi že vzbudila željo za nasljednji del!!
Samo ena stvarca: "Naenkrat zaslišim roko na vratih. Kljuka se počasi spušča dol da se vrata odprejo."
Roke ravno ne moreš zaslišati na vratih lahko pa na kljuki ali pa samo napišeš, da so se koraki ustavili pred vrati njene sobe in se je pol začela kljuka spuščat. In v naslednji povedi si uporabila sedanjik v nasprotju z ostalo zgodbo. To je res to (aja še vejico si pozabla (dol, da se vrata odprejo) v tej drugi povedi ampak to je res minimalno) Tako da res pohvalno :)))
Jaz pa grem brat naprej ker me zdaj že res zanima!!
ly, gg
0
Hvala, mi res veliko pomeni da si si zgodbo prebrala in mi povedala, kako jo lahko izboljšam
Moj odgovor:
idkk
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
kaj je to??
hiii!
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
kako ti to rata:money_mouth::stuck_out_tongue::blush::blue_heart::money_mouth::purple_hear
Lovam girl to je fantastic:stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye:
Bi ...






Pisalnica