Živjoooo Pilovčki/ke. Tukaj je novi del upam, da sledite zgodbi:stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye:




…dva ostro zašiljena podočnika.
Množica ponori. " Smrt vampirju, smrt vampirju, smrt vampirju! "
Z obupom v očeh pogledam stražarja, ki očetu poda ostro sekiro. Od groze zamižim. Takrat pa me mama grobo uščipne v roko in sikne "glej in se uči Beatrice. "
Oče zavihti sekiro nad glavo in… mladeniča s topim koncem mahne po glavi, da se ta sesede na tla.
"Pelji ga nazaj v celico in poskrbi, da se ne bo imel lepo"
Možica razočarano zavzdihne, zato oče vedro vzklikne. " Saj niste mislili, da ga bom usmrtil kar tukaj? Ne, ne to bi bilo preveč milostno. Ne skrbite ob naslednji polni luni ga bomo zažgali na grmadi, da se bodo njegovi kriki slišali vse do Bloodstona.

Množica se med vnetim pogovarjanjem hitro pobere z gradu, meni pa se obrne želodec in vse kar sem pod prisilo spravila vase pri večerji pristane na brezhibno zloščenem hrastovem parketu.

2. Poglavje

Mine, ki me spremlja se otresem pri prvem hodniku, ko zavije levo k moji spalnici, jaz pa desno in se po drugi poti odpravim do svojih soban. Med hojo se mi v glavi vrtijo prizori današnjega večera, podoba mladeniča ,ki se zgrudi na tla, zloben smehljaj očeta, mamin prezirljiv pogled in množico, ki kriči. Kako so lahko vsi tako grozni, se vprašam.
Hitro otresem glavo in se odpravim dalje.
Takrat pa za sabo zaslišim pok. Hitro se ozrem nazaj pripravljena na beg, a vidim samo ptico, ki zleti iz bližnjega grmovja.
Končno pridem do svoje spalnice in opazim Mino, ki ravno odide spat. Splazim se v svojo sobo in zaklenem vrata. Ne morem več prenašati svoje okrutne in brezčutne družine. Takrat pa dobim idejo…


Gabriel
Videl sem, kako so stražarji na oder privlekli ubogega Dimitrija in lepo kraljevo hčerko, ki se je postavila njemu v bran, nato pa sem opazil, da me nekdo izmed množice preiskuje s pogledom, kot da me je nekje že videl.
Za trenutek zapre oči in ko jih znova odpre se v njih zrcali poznanje. Ve kdo sem.
Sranje, ne sme se razvedeti, da sem tu. Hitro se obrne in se začne prerivati skozi množico do stranskega izhoda.
Za trenutek obstojim na mestu, saj nočem pustiti Dimitrija samega, obenem pa se zavedam, da mi ga zdajle, ko je tu toliko ljudi ne bo uspelo rešiti.
Zavzdihnem in se začnem še sam prerivati proti izhodu. Kako se bo Diego zlobno nasmehnil, ko bo izvedel, da mi je spodletelo, pomislim.

upam, da vam je všeč <3