Na enega rumene barve sem napisala: “Kaj treniraš?”
Podala sem ga Anne, ki je sedela zraven mene.
Prebrala ga je in mi odpisala: “Košarko. Ti?”
“Balet.”
“Imaš kakšnega brata ali sestro?”
“Ja. Dva starejša brata in mlajšo sestrico.”
“Koliko so stari?”
“John je devetnajst, Liam pa šestnajst. Leyla je drugi razred.”
“Loona tudi! Mogoče sta sošolki!”
“Katera črka je Loona?”
“B.”
“Jap, sošolki sta. Mogoče se bosta ujeli tako kot sva se midve.”
“Dvomim. Loona ima prijateljico Liso, s katero je bila sošolka že prej.”
“Aaa.”
“Imaš živali?”
“Ja, pravi živalski vrt.”
“Katere pa? Me prav zanima!”
“Hmmm… Kačo, zlate ribe, dva psa in pet mačk, želve, dva starejša brata in mlajšo sestrico, pa mogoče sem še kaj zgrešila.”
Ob omembi svojih bratov in sestrice sem se nasmejala, vendar sem se kaj kmalu zresnila, saj me je učiteljica grdo pogledala. Začela sem brskati po peresnici, da bi svoje misli preusmerila stran od napake, ki sem jo naredila. Res sem pozabila, da smo pri pouku naravoslovja, za povrh pa še to, da nas ima razredničarka. Nekaj smo za brezveze pisali v zvezek, vendar smo se to učili že na prejšnji šoli, zato sem to že znala.
Anne je predme porinila majhen listek, na katerem je pisalo: “Zakaj ste se preselili?”
“Zaradi očetove službe,” sem ji odpisala.
Vsi so začeli pospravljati, saj je končno zvonilo.
“Tinkara, Olivia, Elissa, Anne, Eleonora in Clara! Pridite do mene!”
Prišle smo in čakale.
“V prvem razredu potrebujejo pomoč mlajšim učencem. Nekateri imajo namreč zelo hude težave z učenjem, zato se učiteljice posvečajo le njim. Ostali, ki nimajo večjih težav, pa nimajo učiteljice, ki bi jim pomagala. Bi bile ve pripravljene pomagati? Zdele ste se mi zelo primerne za to nalogo.”
“Jaz takoj sprejmem! Prvošolčki so tako luštkani!” se je oglasila Tinkara.
Ostale smo nekaj časa premišljevale, nato pa pritrdile. Čakale smo samo še Olivio, da se odloči.
Učiteljica je zapisala nekaj v svoj rokovnik, nato pa vprašala: “Olivia?”
“J… j… ja. Ja, ja,” pogled je usmerila v tla.
“Kdaj bi lahko pričele? Oziroma, kdaj imate čas?“
“Jaz lahko že danes,” sem se ponudila.
“Anne, kaj pa ti? Da ne bo Eleonora sama, to najbrž ne bi bilo prijetno nobeni od vas.”
“Jaz imam danes šesto in sedmo uro čas,” se je ponudila Elissa.
Olivia jo je grdo pogledala, ona pa je samo skomignila z rameni.
“Bi vidve lahko šli torej že danes?”
“Meni to ne predstavlja nobene težave,” sem rekla.
Mogoče mi je bilo malo žal, da sem sprejela ta izziv. Ampak, se ga bom lotila in ga tudi rešila.
_______________________________________
Ojjjjjjjjjjjj!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Ej, fuuul sorči k včeri ni blo še enga dela, ampak sem mela res fuuul še za šolo za narest. Upam, da me razumete.
Lp, Belčica:blue_heart::kissing_heart: