Beatrice


Spet sem v gradu. Sedim na svoji z baldahinom obrobljeni postelji in gledam v strop. Diego je mrtev, o tem sem prepričana. Gabrielovo bodalo ga ni moglo zgrešiti. Pred očmi se mi pokažeta njuna obraza. Meč in Dimitrijeva kri, ki se je vpila v deske. Gabrielov obraz tik preden je zamahnil z nožem. Navsezadnje tudi očetov obraz. Poskušam se otresti misli in glavo zakopljem v blazino. Zakričim, a blazina uduši zvok. Sovražim svoje življenje, sovražim sebe, sovražim vse! Zakaj nisem nič naredila? Preprečila potek dogodkov? Zakaj nisem jaz umrla? Ta svet ni pravičen. Slišim trkanje na vrata. Ker ne odgovorim prišlek vstopi. Pogledam ga in začudena ugotovim, da je to Mina. Nekako sem jo pogrešala, ugotovim ko sede na posteljo zraven mene in me premeri s svojim pogledom, v keterem se mogoče skriva tudi kanček veselja. Čeprav mi je šla še pred letom dni tako na živce, da bi jo najraje zakopala na naš vrt, jo zdaj gledam z drugimi očmi. V njej je vseeno nekaj domačnosti in čeprav je bila zelo tečna in stroga glede pravil, mi nikoli ni hotela žalega. Mogoče se je pa spremenila in postala prijazna…»Dvigni svojo leno rit in se spokaj dol na večerjo.« Zine in hitro vstane s postelje ter si otrka krilo. Ne še zmeraj je ista stara Mina.


Čez nekaj časa me Mina končno spravi do jedilnice in me kljub mojemu velikemu upiranju potisne noter ter za mano zapahne vrata. Ozrem se po prostor in na koncu dolge mize zagledam očeta. Ta človek, ki ga sovražim najbolj na svetu sedi pred mano za mizo in je večerjo. Čisto mirno, kot da se ni nič zgodilo, kot da ni maloprej zabodel nedolžnega fanta v hrbet in mu vzel življenja, kot da ni ravnokar uničil mojega življenja. Ali pa se tako dobro pretvarja. Mama mu sedi nasproti in plete, ne upa si dvigniti pogleda in po enem letu uzreti svoje edinke. Roke se ji tresejo in nit ji znova in znova drsi z pletilk. »No pa si končno doma hčerka!« vzklikne oče prirejeno veselo in se pogladi po dolgi bradi. Poskušam ne planiti na njega in se komaj prisilim, da se usedem za mizo. »No najbrž si zelo pogrešala to razkošje in strežbo potem, ko te je tisti neumni fant ugrabil kajne? Zdaj si na varnem ljubica, tukaj se ti ne more nič zgoditi.« reče. Ker ostanem tiho vrta naprej. »Saj ti fant ni kaj naredil kajne? Kaj slabega? Pred poroko mora biti ženska zdrava,« pametuje in si z kotičkom prtička obriše usta. Ošinem mamo, njen obraz je mrk in osredotočen na delo. Ker od mene še zmeraj ne dobi zadovoljivega odgovora se oče namršči. »Lej, da preidem kar k bistvu. Da bom utrdil vez med kraljestvoma in zavladal deželi rabim trden zakon. Zakon pa se ne sklene brez dobre in ubogljive žene…« Že vem kam cilja zato stisnem pesti. Ko se ozrem k mami po pomoč samo odvrne pogled in prikima. »Tvoj oče ima prav Beatrice. Neporočena ženska je slaba ženska,« šepne. Oče nadaljuje: »…zato sem sklenil, da se boš poročila z najvplivnejšim moškim v našem kraljestvu…z generalom Mrkijem Hladnokrvnim!« vzklikne in me z zlobnim nasmeškom pogleda. Sem vedela kam cilja, da nima niti toliko soli v glavi, da ne ve, da ne bi smel dekletu, ki je šlo skozi vse mogoče travme zagroziti s poroko z najodurnejšim moškim na svetu in pričakovati, da se ji ne bi snelo. Počasi vstanem in se napotim proti očetu. V sebi komaj še krotim bes. Z mize pograbim kristalni kozarec in pospešim korak. Oče počasi dvigne pogled a prepozno, kozarec mu že raztreščim ob glavo. Mama krikne in si z roko pokrije usta. »Kaj si naredila!« zapiska in začne kričati. Očetov obraz je krvav in črepinje mu štrlijo iz brade. »Ti,« sikne. »Kaj jaz? KAJ JAZ!« zakričim. »Ti si tisti, ki je kriv za vse! Ti si tisti, ki mi najprej uniči preteklost, ko pa se končno osvobodim in zaživim, se mi odločiš uničiti še prihodnost! Ti si pohlepni stari…stari…« Mama še zmeraj neutrudljivo kriči. »Ti pa drži gobec!« zavpijem in z roko udarim po mizi. Osuplo me pogleda in utihne. Očeta z vso silo brcnem v nogo in se zakadim po stopnicah navzgor. Mimo stražarjev, mimo premnogih soban. Ko pridem v pritličje stolpiča in zapahnem vrata, lahko končno zadiham.


Hello pukies upam, da ste dobro in da še berete zgodbo. Še enkrat hvala vsem, ki me spremljate <3333 sončki ste