Ojla nov del zunaj. Upam da boste uživali. Ps Ful bi bila vesela ce se naročite ker zadnje čase ful počasi dobivam naročnike in danes sem pogledala koliko jih imam in ugotovila da dva manj. Sedaj pa brez odlašanja začnimo.

:warning:TW : Child abuse/ zloraba otrok.:warning:
"Oči se usedel na posteljo zraven mene in položil svojo roko na mojo ramo: "Ljubica saj veš ,da to ni bilo vredu", mi je rekel. "Vem oči. Oprosti zaneslo me je." "Tisto s telefonom ni bilo prav. Saj veš, da te je Metka želela le zaščititi. Če pa je problem še v čem drugem mi lahko poveš." Prav rada bi mu povedala vse grozne stvari, ki mi jih je Metka naredila ampak preprosto ne morem. V svojem očetu pač ne vidim več isto. Na eni strani je moj junak, ki dela noč in dan, da postavi streho nad mojo glavo in na drugi strani je Metkina lutka. "Samo pogrešam mami to je vse. Skrbi me, da jo bo Metka nadomestila", je vse kar sem lahko spravila iz sebe. Čeprav je to daleč od resnice. "Kaja saj veš, da nobena ženska na tem svetu nebi nadomestila tvoje mami. Ampak Metka je dobra oseba, ki jo moraš sprejeti v to družino. Mami bi bila srečna če to narediš."

V oči so mi stopile solze. Ko bi oči le vedel kakšna je Meka v resnici. Ko je le nikoli nebi spoznal. Ampak sedaj je prepozno: "Oprosti oči. Sedaj pa rabim malo časa zase", sem mu rekla. Takoj, ko je zaprl vrata za sabo so se mi v očeh ulile solze. Objela sem blazino in začela potiho hlipati. Vse kar sem lahko videla pred seboj so bile slabe stvari, ki mi jih je Metka naredila. Počutila sem se kot največji suženj, ki mu ni pomoči. Najraje bi kar končala vse skupaj. Ampak Metki ne želim narediti takega veselja.Prav tako ne vem kaj bi naredila z očijem, ko mene ne bi bilo več. "Moram ostati močna. Slabše ne more biti. ", sem si mislila. Tako je tudi bilo. Dnevi se niso nič kaj dosti spreminjali. Vsak dan sem se pač morala pripraviti na bolečino.

Tako je minilo približno eno leto dokler se ni neko jutro moje življenje povsem spremenilo. Oči si je vzel 2 dni dopusta zato smo skupaj zajtrkovali. Čeprav sem morala poslušati Metkine "bedastoče", je bilo še vseeno bolje kot to da me tepe. Nekje na sredini zajtrka pa zaslišimo zvonec na vratih. "Bom jaz odprl.", reče oči. Pred vrati sta sedela dva policista. "Gospod Kovač(moj oči). Arentirani ste za krajo denarja vašega podjetja." , je rekel eden izmed policistov."Ne saj to ni mogoče. Ne more biti res. Moj oči ni kradljivec. ", je bilo vse kar je odmevalo v moji glavi dokler ni policist izrekel stavka, ki ga ne bom nikoli pozabila:" Ugotovili smo, da ste denar, ki pripada vašemu podjetju vlagali na svoj bančni račun. Ukradenih je bilo celih 20 000evrov."Pogledala sem Metko, ki je izgledala šokirano. Ampak kot nekdo, ki z njo živi vem, da je nekaj vedela o tem. Oči po drugi strani je izgledal izjemno potrt. Vendar ne kot nekdo, ki bi bil po krivem obsojen. Izgledalo je kot, da je nekaj takega pričakoval in mu je za svoja dejanja zelo žal.