Španščina je bila zadnja ura tako, da sem upal, da je Chloe že pred šolo tako kot vsak dan.
In res je bila.
Jedla je sendvič in ko je opazila, da tečem se je pognala na noge.
"Chloe," sem zadihano rekel. "Anna je mrtva."
Zaletelo se ji je.
"Anna?"
"Ja, Anna! Prijateljica. Od Kay?" še zmeraj ni dojela. "Tista, ki je šla takrat s Harrisonom in Kay?"
Poštekalo ji je in začudeno je pogledala.
"Ona?"
"Ja," sem prikimal in Chloe se je zastrmela nekam v prazno.
"Počakaj."
Iz žepa je potegnila telefon in vtipkala nekaj vanj.
"Evo, vse je že na novicah."
Nagnil sem se nad njen telefon, iskal sem samo eno stvar. Kraj umora.
Chloe me je prehitela.
"Poglej to je ulica na kateri je bila umorjena..."
Pogledal sem.
"Ampak..."
Pogledal sem jo. Razmišljala sva enako.
"To je ulica stran od tiste stavbe v kateri si bil tistega dne."
Je rekla Chloe.
Noben od naju ni spregovoril.
"Misliš, da je Kay vedela za to?"
Razmišljal sem. To sem se pravzaprav spraševal že ves čas.
"Ne vem. Kaj praviš, da bi šla tja?"
Prikimala je.
----
Med tem, ko sva hodila sem ji povedal, še o tistem, ko sem slišal Kay v pisarni pri ravnatelju.
"Misliš, da je lagala, da ničesar ne ve?"
"Zagotovo."
Sem rekel. O tem pravzaprav ni bilo dvoma. Zdaj je bilo le še vprašanje *i*koliko*i* ve.
Že od daleč sem opazil, da je na mestu umora tako kot sem pričakoval potekala preiskava.
"Ne bodo naju pustili naprej," je rekla Chloe.
Zavzdihnil sem.
"Bova pa počakala."
-------
Chloe me je že tretjič v tisti uri vprašala zakaj sploh čakava.
"James, policija bo vse dokaze, če sploh so tam vzela s sabo. Ničesar ne bova našla."
Imela je prav.
Na koncu sem se le vdal.
"Prav," sem rekel. "Greva kaj pojesti?"
----
Čez pol ure sva sedela v kitajski restavraciji. Ugotovila sva, da pravzaprav oba obožujeva kitajsko hrano tako, da sva jo zdaj jedla vsaj dvakrat na teden.
Chloe je posesala nudlje in oba sva se zarežala.
Ob njej sem pravzaprav pozabil na vse ostale skrbi.
A kljub vsemu me je nekaj mučilo. Nekaj kar bi lahko bilo na kraju zločina.
Ko sem to povedal Chloe se je vdala.
"Prav," zavzdihnila je. "Bova šla potem še enkrat pogledati. Čeprav ne vem kaj misliš, da bova našla."
Je rekla Chloe in moral sem se nasmehniti.
"Rad te imam."
Poskusila je ohraniti resen obraz ampak se je namuznila in nasmehnila.
"Vem."
-----
Ko sva se vrnila, policije ni bilo več.
Vse je izgledalo normalno, spokojno kot, da se pred parimi urami tukaj ne bi zgodil zločin.
Čutil sem, da je Chloe poleg mene strah.
Stisnil sem ji roko.
Ozrla sva se naokoli.
"In?" je rekla Chloe. Čakala je, da bova lahko odšla.
Izpustil sem njeno roko ter se razgledal naokoli.
Vedno bolj sem začel verjeti Chloe, ničesar ne bom našel.
Policija ni ničesar pustila.
Nenadoma sem nekaj zagledal na tleh. Svetilo se je.
Stopil sem bližje in prijel to stvar v roko.
Bil je... ključ.
En sam ključ z obeskom, katerega sem opazil, da se je tako svetil.
Chloe je prišla k meni in začudeno pogledala to kar imam v rokah.
"Ključ?"
Prikimal sem.
Samo čakal sem, da bo rekla tisto kar se je zdelo že meni.
"James, to je čudno. Policija bi to zagotovo opazila."
To je bilo res.
"Mogoče se je kdo že sprehajal tu in izgubil ključ."
Tudi to je bilo nekako res. Ampak v teh ulicah se je res sprehajalo malo ljudi. In od zaključka preiskave res ni moralo preteči toliko časa.
Ko sem to povedal Chloe je prikimala.
"Jah, to je res," ogledala si je ključ. "Torej hočeš reči, da je policija to tu pustila?"
Odkimal sem.
"Nimam pojma," sem skomignil. "Preprosta rešitev. Vzameva ključ."
Chloe je dvignila obrv.
"Resno?"
Prikimal sem in vtaknil ključ v žep.
-----