Hej! Tuakj nov del, uživajte
»Alice? Mi boš prosim odgovorila na vprašanje??« iz razmišljanja o mami me je potegnil razdražen glas učitelja Wilsona.
»Lahko prosim ponovite vprašanje gospod? Nisem vas ravno dobro slišala.« v zadregi sem rekla in učitelj je z vzdihom ponovil vprašanje. Katy je z zaskrbljenim izrazom na obrazu gledala proti meni. Nikoli še nisem ne bila pozorna pri pouku. Katy je kot vsi vedela, da je moja mama umrla, a ni vedela za zlorabo, ki jo prejemam od očeta. Dobro je vedela, da ji nekaj skrivam, ni bila neumna. A kot najboljša prijateljica ni nikoli preveč spraševala. Že pred leti je odnehala s tem, saj je vedela, da ji bom povedala, ko bom pripravljena. Če bo to sploh kdaj. Oče mi veliko grozi.
Zazvonil je zvonec in odpravili sva se na kosilo, nato pa na športno vzgojo. Za tem je sledila književnost, ki sem jo imela sama. Katy je bila na francoščini. Sedla sem za prazno mizo, kakor vedno in poslušala začetek predavanja gospe Mason. Potem pa je nekdo potrkal na vrata in v razred je stopil še en fant. Predvidevala sem, da novinec. A s tem se nisem preveč obremenjevala, še naprej sem brala strani v učbeniku, ki nam jih je dodelila učiteljica.
»Oprostite gospa učiteljica. Na šoli sem nov in malo sem se izgubil v iskanju te učilnice« se je opravičil novi. Gospa Mason se je ob tem (rahlo) spogledljivo nasmehnila in rekla: »Oh ne delaj si skrbi dragi! Lepo te je spoznati, sem učiteljica Mason. Če boš kdaj potreboval *b*karkoli*b* sem tukaj.Daj no, povej nam nekaj o sebi«
Ob njenem glasu sem komaj skrila smeh. Gospa blizu 50-ih se je spogledovala z 17 letnikom. Moram povedat Katy, sem se spomnila. Še vedno pa jima nisem posvečala pozornosti, brala sem učbenik.
Fant se je rahlo nervozno odkašljal in začel »Hm živjo. Jaz sem James Brown, z družino smo se preselili iz Francije. Imam dva brata in eno sestro. Lepo bo spoznati vse vas.« Ah torej je Edwardov brat, sem pomislila, a nisem dvignila pogleda in brala naprej. Nato pa...
» Hej, je ta stol morda že zaseden, gospodična…?« zaslišala sem gladek glas, s prikupnim francoskim naglasom v njem. Končno sem pogledala gor in čeljust mi je skorajda padla na tla.
Imel je čudovite, kodraste, umazano-blond lase in postavo podobno Edwardu. Njegove oči so bile najlepše smaragdno zelene barve, kakor oči Harryja Potterja (nisem si mogla pomagat, da ne bi pomislila na to). Ko sta se najina pogleda srečala, sem začutila, da se je v meni nekaj premaknilo. Fuj, kako sirasto. Naenkrat sem se zavedala, da verjetno buljim vanj kot popoln idiot in, da še vedno čaka na moj odgovor. Čutila sem, da se je na moja lica priplazila rdečica.
»Ehm, i-me mi je Al-alice. In n-ne, tu še ni za-zasedeno« sem zajecljala v odgovor in še globlje zardela. James se je v odgovor samo zahehetal in sedel na stol. Oba sva se nato osredotočila na predavanje.
Gospa Mason je začela »Razred, odločila sem se, da boste eno oceno pridobili s književnim projektom. Delali boste v paru, z učencem s katerim sedite. Vaša naloga je napisati zgodbo, žalostno, veselo, romantično, dolgo, kratko, ni preveč važno. Želim le videti, da ste v delo vložili veliko truda in predvsem čustev. Želim začutiti vaša čustva v zgodbi.«
Ob njenih novicah sem skoraj umrla. Še en projekt?? Jaz, Alice Smith sovražim skupinske projekte skoraj tako kot svojega očeta. In ta je glavni razlog, da jih ne maram. Moj oče mi nikdar ne pusti, da grem na obisk h komur koli, razen h Katy. In nikomur ne pusti v najino hišo, niti Katy. Zato imam pri nalogah v skupini vedno težave. A odločila sem se, da Jamesa ne bom pustila na cedilu, pa naj stane kar hoče. Waw, na tem fantu je bilo nekaj posebnega.
»Alice« me je poklical James, »imaš v petek po šoli čas priti k meni? Mislim, da je bolje čim prej začeti na nalogi«
V grlu mi je nastal cmok. Oče me bo dobesedno ubil, a Jamesu nisem hotela dati vtisa lene šolarke, ki nikoli 'nima časa'. To pa res nisem bila.
»Seveda, James. Z veseljem pridem. Poskušala bom s sabo prinesti par idej za zgodbo.« sem se nasmehnila. Malo sva se pogovarjala o tem najine naloge, ko je zvonec zazvonil konec pouka.
»Adijo Alice. Se vidiva v petek« se je James poslovil in odšel. Bil je kakor angel. Moj angel.
Z vzdihom sem čim počasneje prišla do vhodnih vrat in stopila v hladno septembrsko vremem, na pot proti peklu.
Upam, da vam je bilo všeč. Lajkajte, komentirajte prosim!:heart:
»Alice? Mi boš prosim odgovorila na vprašanje??« iz razmišljanja o mami me je potegnil razdražen glas učitelja Wilsona.
»Lahko prosim ponovite vprašanje gospod? Nisem vas ravno dobro slišala.« v zadregi sem rekla in učitelj je z vzdihom ponovil vprašanje. Katy je z zaskrbljenim izrazom na obrazu gledala proti meni. Nikoli še nisem ne bila pozorna pri pouku. Katy je kot vsi vedela, da je moja mama umrla, a ni vedela za zlorabo, ki jo prejemam od očeta. Dobro je vedela, da ji nekaj skrivam, ni bila neumna. A kot najboljša prijateljica ni nikoli preveč spraševala. Že pred leti je odnehala s tem, saj je vedela, da ji bom povedala, ko bom pripravljena. Če bo to sploh kdaj. Oče mi veliko grozi.
Zazvonil je zvonec in odpravili sva se na kosilo, nato pa na športno vzgojo. Za tem je sledila književnost, ki sem jo imela sama. Katy je bila na francoščini. Sedla sem za prazno mizo, kakor vedno in poslušala začetek predavanja gospe Mason. Potem pa je nekdo potrkal na vrata in v razred je stopil še en fant. Predvidevala sem, da novinec. A s tem se nisem preveč obremenjevala, še naprej sem brala strani v učbeniku, ki nam jih je dodelila učiteljica.
»Oprostite gospa učiteljica. Na šoli sem nov in malo sem se izgubil v iskanju te učilnice« se je opravičil novi. Gospa Mason se je ob tem (rahlo) spogledljivo nasmehnila in rekla: »Oh ne delaj si skrbi dragi! Lepo te je spoznati, sem učiteljica Mason. Če boš kdaj potreboval *b*karkoli*b* sem tukaj.Daj no, povej nam nekaj o sebi«
Ob njenem glasu sem komaj skrila smeh. Gospa blizu 50-ih se je spogledovala z 17 letnikom. Moram povedat Katy, sem se spomnila. Še vedno pa jima nisem posvečala pozornosti, brala sem učbenik.
Fant se je rahlo nervozno odkašljal in začel »Hm živjo. Jaz sem James Brown, z družino smo se preselili iz Francije. Imam dva brata in eno sestro. Lepo bo spoznati vse vas.« Ah torej je Edwardov brat, sem pomislila, a nisem dvignila pogleda in brala naprej. Nato pa...
» Hej, je ta stol morda že zaseden, gospodična…?« zaslišala sem gladek glas, s prikupnim francoskim naglasom v njem. Končno sem pogledala gor in čeljust mi je skorajda padla na tla.
Imel je čudovite, kodraste, umazano-blond lase in postavo podobno Edwardu. Njegove oči so bile najlepše smaragdno zelene barve, kakor oči Harryja Potterja (nisem si mogla pomagat, da ne bi pomislila na to). Ko sta se najina pogleda srečala, sem začutila, da se je v meni nekaj premaknilo. Fuj, kako sirasto. Naenkrat sem se zavedala, da verjetno buljim vanj kot popoln idiot in, da še vedno čaka na moj odgovor. Čutila sem, da se je na moja lica priplazila rdečica.
»Ehm, i-me mi je Al-alice. In n-ne, tu še ni za-zasedeno« sem zajecljala v odgovor in še globlje zardela. James se je v odgovor samo zahehetal in sedel na stol. Oba sva se nato osredotočila na predavanje.
Gospa Mason je začela »Razred, odločila sem se, da boste eno oceno pridobili s književnim projektom. Delali boste v paru, z učencem s katerim sedite. Vaša naloga je napisati zgodbo, žalostno, veselo, romantično, dolgo, kratko, ni preveč važno. Želim le videti, da ste v delo vložili veliko truda in predvsem čustev. Želim začutiti vaša čustva v zgodbi.«
Ob njenih novicah sem skoraj umrla. Še en projekt?? Jaz, Alice Smith sovražim skupinske projekte skoraj tako kot svojega očeta. In ta je glavni razlog, da jih ne maram. Moj oče mi nikdar ne pusti, da grem na obisk h komur koli, razen h Katy. In nikomur ne pusti v najino hišo, niti Katy. Zato imam pri nalogah v skupini vedno težave. A odločila sem se, da Jamesa ne bom pustila na cedilu, pa naj stane kar hoče. Waw, na tem fantu je bilo nekaj posebnega.
»Alice« me je poklical James, »imaš v petek po šoli čas priti k meni? Mislim, da je bolje čim prej začeti na nalogi«
V grlu mi je nastal cmok. Oče me bo dobesedno ubil, a Jamesu nisem hotela dati vtisa lene šolarke, ki nikoli 'nima časa'. To pa res nisem bila.
»Seveda, James. Z veseljem pridem. Poskušala bom s sabo prinesti par idej za zgodbo.« sem se nasmehnila. Malo sva se pogovarjala o tem najine naloge, ko je zvonec zazvonil konec pouka.
»Adijo Alice. Se vidiva v petek« se je James poslovil in odšel. Bil je kakor angel. Moj angel.
Z vzdihom sem čim počasneje prišla do vhodnih vrat in stopila v hladno septembrsko vremem, na pot proti peklu.
Upam, da vam je bilo všeč. Lajkajte, komentirajte prosim!:heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hehe, imaš res čisto kratke odgovore?
No- Bralka zgodb je znova v svojem elementu pisalke dolgih komentarjev (itak.):wink:
Kot prvo, naj povem da se popolnoma strinjam s zgornjimi komentarji. Res je neverjetno, krasno, zanimivo, carsko, noro dobro....no, lahko bi se izrazila s fenomenalno ampak bi zvenela kot starka (najbrž).
Zgodba je resss zanimiva. Kako opisuješ (ne zavlačuješ in ne mečkaš z opisovanjem), tudi dolžina samega dela mi je super. Ne naveličaš se preden prideš do konca, temveč le pridobiš voljo do branja. Super! Tudi konec si lepo zaključila, kot ko pri povedi daš piko. Res zanimivo. Sploh nimam besed (ali pač :joy:) Pač, res mi je všeč. Človek: rekla bom samo še "spremljam" preden nehaš brat :joy: Ampak res sem navdušena, zgodba mi je všeč in... UAU:innocent: Neverjetno dobra pisateljica si, to je kot pribito draga moja :relieved::relieved::relieved:
Lyy:heartbeat::heartbeat::heartbeat:
Aros
P.S Če nisi dojela poante tegale spisa: Spremljam :hugging: (najbrž bom komentirala vsak drug del)
No- Bralka zgodb je znova v svojem elementu pisalke dolgih komentarjev (itak.):wink:
Kot prvo, naj povem da se popolnoma strinjam s zgornjimi komentarji. Res je neverjetno, krasno, zanimivo, carsko, noro dobro....no, lahko bi se izrazila s fenomenalno ampak bi zvenela kot starka (najbrž).
Zgodba je resss zanimiva. Kako opisuješ (ne zavlačuješ in ne mečkaš z opisovanjem), tudi dolžina samega dela mi je super. Ne naveličaš se preden prideš do konca, temveč le pridobiš voljo do branja. Super! Tudi konec si lepo zaključila, kot ko pri povedi daš piko. Res zanimivo. Sploh nimam besed (ali pač :joy:) Pač, res mi je všeč. Človek: rekla bom samo še "spremljam" preden nehaš brat :joy: Ampak res sem navdušena, zgodba mi je všeč in... UAU:innocent: Neverjetno dobra pisateljica si, to je kot pribito draga moja :relieved::relieved::relieved:
Lyy:heartbeat::heartbeat::heartbeat:
Aros
P.S Če nisi dojela poante tegale spisa: Spremljam :hugging: (najbrž bom komentirala vsak drug del)
0
Haha, super odgovor, hvala ti.😘 Verjela ali ne pred letom sem bila grozna pisateljica (ne pretiravam) Pol sem prebrala res velik fanfictionov pa zgodb o Harryu Potterju😁 in zdaj gre na bolje😂 Hvala res za ta podroben odgovor, vesela sem da spremljaš🥰😊
Ly💗
Harmony
Ly💗
Harmony
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kako sem vesela, da nisi glavne junakinje naredila pocukranke, ki se smili sama sebi. Všeč ji je fant, ampak ne piše ljubezenskih romanov o njem. Živi v peklu, a tega ne izkorišča za pozornost v šoli. Unikatna zgodba, ki jo obožujem!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Noroooo!
Res je super zgodba tole!
Zelo mi je všeč in me že zanima, kaj bo v nadaljevanju!
Res je super zgodba tole!
Zelo mi je všeč in me že zanima, kaj bo v nadaljevanju!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
tole je noro dobro RESSSSSS
BRAVO
ČIM PREJ PRIČAKUJEM NOV DEL
BRAVO
ČIM PREJ PRIČAKUJEM NOV DEL
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG!!!!! Ta zgodba mi je iz dela v del boljša!!!!!!! Odlična pisateljica si!!!!!!!!!!!!!!!! Zgodba je odlična!!!! Rotim te hitro objavi nov del!!! In naj so čim daljši!!!
Lysm, Annie #1
Lysm, Annie #1
0
Moj odgovor:
Tezavica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mala tezavica
Okejjj...to je tak cudno ampak jaz se torej pod pazduhami brijem tak na 2 dni. In pol se mi vedno nardijo kot neki rdeci izpuscaji. Nvm kaj naj nardim. Ma kdo kako idejo?
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(131)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof