Pred tedni bi rekla, da je moje življenje krasno. Da imam vse kar sem si vedno želela. Nato se je vse zrušilo. Nato je vstopil vihar. In zrušil vse za kar sem se trudila vsa ta leta.
Pravzaprav vse kar sem poznala.
-----------
"...haha to je ona..."
Hihitanje je prihajalo iz vse povsod. Stisnila sem pesti. Še par ur. Še par ur pa bo konec mučenja. To je bila edina misel katere sem se veselila. Zaprla sem omarico in v roki zmečkala plakat, ki se je pojavljal vsepovsod. Odvrgla sem ga v koš in se trudila spregledati vse kazalce, ki so kazali name in se zraven hihitali. V očeh so se mi zalesketale solze. Sovražim jih.
"O hej zaletavka," polno smeha. "Pridi danes na Luisovo zabavo. Polno hot tipov bo."
Obrnila sem se.
*i*Jim*i*.
Sovražim tega človeka. Poleg njega so stale tiste lepotičke s kilo maskare na sebi.
"Umakni se Jim."
"Daj no," še več smeha ob njegovem glasu. "Resno mislim."
Priprla sem oči.
"Tudi jaz resno mislim. *i*Umakni se*i*."
Sem zarenčala in se prerinila skozi gručo. Nisem si mogla kaj, da ne bi opazila luškanega svetlolasega fanta, ki se je naslanjal na omarice in me mrko opazoval. Kljub temu, da je bilo ob njem kup tistih lepotičk jim ni namenjal dosti pozornosti. Hitro sem umaknila pogled in se povzpela po stopnicah v knjižnjico. Edini prostor kjer se mi ni bilo treba skrivati pred vsemi.
"Dan,"
Me je mrko pozdravila stara knjižnjičarka katero so se na šoli vsi bali. Jaz sem jo zgolj pustila pri miru.
Iz police sem vzela naključno knjigo in odprla na prvi strani. Vseeno je bilo, ker itak nisem nameravala brati.
To je bila le krinka za katero sem se nemoteno lahko smilila sama sebi.
--------
Hvala bogu. Konec je. Zvonec je zazvonil in gruča najstnikov se je začela gnesti skozi vrata. Sama sem odšla med zadnjimi.
Zunaj je deževalo. Super. Rada imam dež. Odprla sem dežnik in se brez pogleda nazaj odpravila na avtobusno postajo. Kmalu je pripeljal avtobus in sedla sem poleg stare gospe, ki se je sklanjala nad knjigo, saj drugje ni bilo prostora.
Opazovala sem pokrajino a kmalu mi je postalo dolgčas in iz žepa sem potegnila telefon. Nobenih sporočil. Razen od mami. Ampak to ne šteje.
Ampak saj drugega tudi nisem pričakovala.
Le nekaj novega je bilo.
*i*Oseba Lily Trew je objavila story...*i*
Odprla sem telefon in odšla na Instagram.
Kmalu me je zajel živahen ton punce z rdečkasto-rjavimi lasmi, ki se je smejala v kamero. Poleg nje je stala punca z sladko, gostimi, rjavimi lasmi in polno maskare. Objemali sta se čez ramene in to je bilo dovolj, da sem ugasnila telefon. Zastrmela sem se ven in poskusila pozabiti na to kar sem ravnokar videla.
Avtobus je kmalu ustavil na avtobusni postaji in zgnetla sem se mimo gospe nato pa še ven, na dež. Imela sem še pet minut hoje do umazano bele hiše, ki je bila od zunaj lepo urejena. Tudi notri ni bilo nič drugače.
"Doma sem,"
Sem zaklicala brez pretiranega navdušenja.
Zavohala sem omamno dišavo. Tacosi. Moja najljubša jed. Ampak nisem imela teka. Torbo sem zabrisala v kot kar je pritegnilo pozornost ljubke ženske srednjih let, ki se je sklanjala nad štedilnik.
"O hej ljubica!"
Obrnila se je. Njeni črni lasje so bili dokaj razkuštrani, modre oči pa so se svetile. Le lase sem dobila od nje ničesar ostalega pa ne. Želela sem si ravno obratno.
"Hej."
Dolgočasni glas.
"Kako je bilo v šoli?"
Spet se je obrnila k štedilniku.
"V redu..."
"Kako kaj Eric?"
Pomežiknila mi je.
Požrla sem slino.
"Super."
Sem poskušala zveneti vsaj malo bolj navdušeno.
"Grem... V sobo."
"Prav pridi potem za kosilo, ko prideta še očka in Queele."
"Mhm."
Hotela sem že iti, ko me je nekaj ustavilo.
"Tricky?"
Ustavila sem se.
"Ja?"
"Potem imaš trening. Ne pozabi, prosim."
Zavzdihnila sem.
"Mhm."
Stekla sem po stopnicah navzgor in odprla vrata sobe z modrimi stenami.
Soba je bilo ravno prav velika zame in v njej sem se počutila udobno.
Vrgla sem se na posteljo.
Minilo je nekaj časa in ker sem se naveličala telefona (na njem ni bilo nič posebnega) sem se zastrmela v strop.
Zavzdihnila sem.
Nato sem se sklonila do predala ob moji postelji in ga odprla. Ven sem potegnila majhen rožast zvezek na ključ. Dvignila sem povšter in pod njim je ležal prav ta. Majhen ključek. Odprla sem zvezek.
Bil je skoraj, da čisto popisan. Pisala sem ga takrat, ko je bilo moje življenje še... super.
Ustavila sem se na zadnjem zapisu.

*i*Hej dragi dnevnik!
Obožujem svoje življenje. Eric je najbolj ljubeč in najbolj sladek fant, ki si ga lahko zamislim. Lily pa je tako... preprosta. Ampak to mi je na njej všeč. Nevem kaj bi brez nje. Vse ji lahko zaupam. In vesela sem zanjo. Končno je našla fanta. Jack je. Zelo prijazen. In luškan hehe. Ampak jaz imam Erica. Z jazzom je vse težje. Težko prenašam vse, poleg tega še učenje. A z Ericom in Lily bom zmogla vse. To že vem.*i*

Zaprla sem dnevnik. Sovražim svojo pisavo in način kako sem pisala takrat. Čeprav je bilo šele pred par tedni. Nikoli nisem rada brala starih zapisov a zdaj je še težje. Spet sem se spomnila vsega.

*i*Cing*i*

Sporočilo. Pogledala sem. Moje navdušenje je splahnelo.
*i*Jack.*i*

*b*Hej. Se lahko prosim pogovoriva?*b*

Stisnila sem pesti.

*b*Ne. Pusti me na miru. Se ti ne zdi, da se počutim že dovolj težko? Ne rabim problemov še s tabo.*b*

Pritisnila sem na tipko *i*block.*i* Dovolj ga imam. Vseh imam dovolj.
Glavo sem zarila v povšter in pustila, da je vpijal moje solze. Pred očmi se mi je pokazal popolen obraz Erica. Njegove modre oči in svetli lasje. In Lily. Njeni gosti rdečkasti lasje. Najine nočne zabave, ko je prespala pri meni. Vse sem pokvarila. Samo bednih deset minut je krivih za vse. A za teh deset minut zdaj ve cela šola. In zaradi katerih sem bila ob fanta in najboljšo prijateljico. A moje trpljenje se je lahko kosalo z njunim. Prevarala sem Erica. Ubožec je trpel še huje kot jaz. A najbolj sem prizadela Lily. Erica sem prevarala z njenim fantom. Jackom. Solze so mi le še huje lile iz oči. Pred parimi tedni bi vsa srečna sedela v kinu z Ericom. Ali pa bila z Lily in ostalimi na kavi. Zdaj na šoli nimam nikogar. Zdaj so mi takšni kot je Jim na omarico lepili plakate mene, kako se poljubljam z Jackom. Nevem kdo je to videl. Ne kdo je slikal. A bilo je na bedni zabavi pri Luisu. Katera je tudi danes. Le, da me zdaj nihče ni povabil. Takrat pa sem se rahlo pijana z Jackom zatekla v shrambo in... zgodilo se je. Takrat sem upala, da tega nihče ni videl. Jacka sem ignorirala ob vsakem poskusu, ko se je želel pogovoriti z mano. Življenje je teklo naprej. A potem se je prikazala ta fotografija. In od takrat naprej je šlo vse še navzdol. Poleg tega mi grozi ponavljanje letnika. In prvič v vseh letih odkar treniram jazz mi ni uspelo priti v tekmovalno skupino. Nič čudnega, če pa je moje življenje obsojeno na obup. A ko že misliš, da ne more biti huje se izkaže, da je tvoja starejša sestra uspešna maturantka, s popolnim fantom in poleg tega že celo življenje uspešno pleše. Le, da ji ni že v drugem letniku srednje šole spodletelo na avdiciji, tako kot meni. Zgubi. Takšni zgubi kot sem jaz. Hlipala sem v povšter. Nato so se vrata odprla.
Sranje.
"Ljubica...?"
Sem zaslišala mamin glas.
"Mhm."
"Kaj pa počneš?"
*i*Kaj pa počnem?!*i* Jokam. Ker je vse preklemano butasto.
"Hmm....meditiram."
Sem zamrmrala in zaslišala vzdih.
"Ah najstniki..."
"Kaj?"
Rahlo sem se vzravnala.
"Hm nič, nič," zavila sem z očmi. "Pridi na večerjo prav. Čez deset minutk. Tacosi so."
Zadržala sem obupan krik. *i*Česa ne razume?!*i* Ne zanimajo me tacosi! Te butasti tacosi katere sem rada jedla, ko sem bila stara pet let. Zdaj se je veliko stvari spremenilo!
"Mhm."
Sem zopet zamrmrala in *i*zopet*i* zaslišala vzdih. Ah sovražim ta zopet. Slišala sem kako so se zaprla vrata in glavo zakopala v povšter. Sovražim ta občutek tesnobe. Ki me stiska v srcu.
Zahlipala sem in še malo namočila povšter. Saj je vseeno, zvečer bo le še mokra gmota na kateri bom morala spati.
---------
Hejj<3
Omg hah ratal mi je napisat. Js sm ubistvu ful ponosna še nikol nism pisala zgodbe na tako... temo haha. :) Ja... upam da vam je blo všeč<33 Velik bi mi pomenil komentarčki pa... mnenje, a se vam zdi ta del dost dolg? Al bi radi daljše?:sweat_smile: Omggg k to bermm za nazaj je mal cringe sam ig da bom nadaljevala<3 Splača se probat haha.
Ajaa pa sorii zarad tacosovv. Kr sm rekla da so slabi pa butasti. Se iskreno opravičujem ahaha.:joy: Pa nevem zakaj tacosii. Tko prvo mi je padl na pamet in pol sam: zakajj nee?
Skratka i hope dat ju lik it cukrčkiii<3333
🥰🥰🥰:kissing_heart::kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:🥹🥺🥺🥹🤪:smiley::smile::sweat_smile: (emojij spamingg kr vas mam tokk rada muahaha hihi)
~Vasa rapoo<333🥰