Slišalo se je le tiho škrabljanje in cviljenje vilic po krožniku. Nekaj ostankov zelenjave iz tacosov sem premetavala po krožniku.
"Tricky nisi lačna?"
Mama je zaskrbljeno prislonila dlan na moje čelo jaz pa sem hitro umaknila glavo. Zadnje čase pač nisem imela apetita. In tu se je že pokazal strah, da sem anoreksična pa čeprav parkrat nisem želela jesti.
Z očijem sta se spogledala jaz pa sem zavila z očmi.
"No, khm..." se je odhrkal oči. "Kako je bilo danes v šoli oziroma na faksu."
Nasmehnil se je.
Spet ta tema. Queele poleg mene je dvignila pogled izza krožnika in njene prekrasne modre oči (katere sem ji zavidala) so se lesketale.
"Naravnost perfektno. Odlične predavatelje imamo in če ne bi bilo Cindy bi se že zdavnaj izgubila," Cindy je bila njena najboljša prijateljica že iz osnovne. "Poleg tega mi Derek razloži vse česar ne razumem." Zasmejala se je.
Derek je bil njen fant. Njen popolen fant. Mami on očka nikoli nista vzljubila Erica a vseeno si nikomur nisem upala povedati, da sva se razšla... zaradi mene.
Nisem več sledila pogovoru. Bilo je le še: *i*"Oh in ah in stok... kako je Queele popolna."*i*
"In khm," tišina. "Ti Tracy?"
Očka se je nerodno obrnil k meni. Koruza, ki sem jo nerodno nabodla na vilico mi je zopet padla dol, na krožnik.
"Khm, super."
Konec mojega pripovedovanja.
"Kako z Ericom?"
Je vprašal še očka. Sovražim, ko me to sprašujeta. Verjetno *i*si*i* želita slišati, da sva se razšla. Ali, da sva se sprla. Ali, da ga nemaram več.
Kljubovalno sem dvignila pogled.
"Super je, hvala."
To jima je zaprlo usta. Zopet sem se posvetila koruzi in pustila, da se je vse zopet začelo vrteti okoli Queele.

--------
Uro kasneje sem že sedela v avtu in poslušala škrabljanje kapljic ob okno. Peljala sem se na trening. Že petič ta teden. In bil je četrtek. Vsak dan trening, v sredo pa še dodaten, z uro odmora vmes.
Avto se je vstavil pred lično veliko stavbo s skrbno prepleskanimi stenami v katero so že hitele punce s skrbno spetimi lasmi in oblečene v brezhibne obleke. To sem bila tudi jaz pred tedni, ko so se še vse besile name in me spraševale kje sem kupila to in ono le, da bi vsaj trenutek preživela s tako zvezdo kot sem *i*bila*i*. Z najboljšo prijateljico in najlepšim fantom na šoli.
"No adijo ljubica," mami me je pogledala v vzratnem ogledalu. "Lepo se imej in srečno."
"Mhm."
Odprla sem vrata, odprla dežnik in pograbila torbo. Zvlekla sem se do vhoda in opazila osebo katero sem si najmanj začela videti.
*i*Lily.*i*
"... ja vem, ane? To je bilo legendarno haha." Bila je s tisto punco katero sem videla že na storiyu. Nevem kako ji je bilo ime. Ampak niti malo mi ni bila podobna in pred tedni nikoli ne bi rekla, da bi se Lily družila s takimi kot je bila ona. A zdaj se je vse spremenilo.
Poskusila sem se delati, da ju nisem opazila. Ampak to je bilo skoraj da nemogoče.
"No se vidiva bestie," stisnila sem pesti. "Srečno na treningu."
S punco sta se objeli nato pa sem umaknila pogled. Hitro sem stekla v notranjost stavbe in ju pustila za sabo. Znašla sem se v garderobi. Ko sem vstopila je vse potihnilo. Vseh 10 parov oči se je zastrmelo vame. Lily ni bilo med njimi. Bila je v garderobi poleg te le, da so tam sedele tiste, ki so napredovale v tekmovalno skupino. Tukaj smo sedele (če poenostavimo) zgube. Sedla sem na prosto mesto na klopi in iz torbe potegnila dres katerega sem potrebovala za trening. Klepet se je nadaljeval in nihče več se ni zmenil zame. Tako je bilo še najbolje.
--------
"Okej punce hvala. Se vidimo jutri. Lahko greste."
Se je zaslišal dolgočasen glas gos. Williams. Starka je že vrsto let poučevala vse vrste plesa in, ko je bila mlada je veljala za uspešno plesalko. Vse smo stekle k torbam in verjetno se je vsaka od nas čim hitreje želela pobrati iz studia in jaz nisem bila izjema.
Pograbila sem torbo in skoraj že odšla.
"Tracy," vse smo se vstavile in obrnila sem se. "Lahko ostaneš še minutko?"
Preklela sem to staro veščo a iz vljudnosti prikimala.
"Seveda."
Ostale so izginile za vrati in me radovedno opazovale.
"Sedi."
Pokazala je na stol v kotu sobe. Nekaj tu ni bilo v redu. A sem vseeno sedla. Gospa se je sprehodila do velike omare in ven potegnila pisano škatlo z dišečimi čokoladnimi piškoti. Presenečeno sem odprla usta. Vedno sem mislila, da je v tej stari prefinjeni omari zgolj kup starih dresov in pripomočkov za jazz. Očitno sem se motila. Bogve kaj vse še skriva tam.
"Izvoli, vzemi."
Previdno sem vzela en piškot in ugriznila vanj. Pasalo je. Sladek okus se mi je razlegel po ustih nato pa sem okusila še sladko čokoladno kremo.
"Hvala."
Piškote je odložila na mizico nato pa roke položila na stegna. Pogledala me je izza očal in zavzdihnila.
"Tracy," ta pogled me je razžiral. "Nadarjena si. Imaš potencial."
Njene zelene oči so se zastrmele v moje črne, črne kot oglje.
"A manjka ti nekaj," odmaknila sem pogled. "Potrebuješ ljubezen do plesa. *i*Strast*i* do plesa," stisnila sem pesti. "Ko plešeš v plesu ni nikakršnih čustev. Kot bi plesal robot. Sicer izučen robot ampak robot kot robot. Brez čustev."
Priprla sem oči.
"Poglej Tracy," popravila si je očala. "Želim, da dosežeš največ kar lahko.... zato ti ponujam dodatne ure. Imela boš dodatne treninge. Samo ti. Učila te bom kakor vem in znam. A le, če se strinjaš. Ti... je mogoče preveč? Ne zdržiš pritiska? Razumela bom... Konec koncev smo vsi samo ljudje."
Njene oči so se zavrtale vame. V njenem glasu je bilo zaznati prezirnost. Stisnila sem pesti in priprla oči.
"Ne gospa. Ne čutim pritiska."
Kakšna velika debela laž. A zvenela sem prepričljivo. V trenutku tišine sva igrali tiho igro katera bo prej obupala. Nisem pomežiknila in ne odmaknila pogleda. Ne bom ji pustila, da zmaga. Da bo videla kako v sebi v bistvu zelo trpim. Po parih trenutkih je zavzdihnila in obupala.
"Prav," iz enega predala je potegnila list. "Tole naj podpiše en od skrbnikov, prav? Do jutri ga imej."
Prikimala sem.
"Prav Tracy. Lahko greš."
Vstala sem in pograbila torbo. Zopet sem bila že na vratih.
"Tracy," Moj. Bog. Sovražim to ženšče. "Ja gospa?"
"Bi lahko do jutri za majhno nalogo razmislila o plesu? O tem kako *i*ti*i* plešeš?"
Požrla sem.
"Ja... khm seveda."
Samo čim hitreje sem se želela pobrati iz tam.
"Prav hvala," prikimala sem. "Se vidiva jutri."
"Ja gospa," pograbila sem torbo in preden bi me lahko še z nečim ustavila stekla iz dvorane. Končno. Vse so že odšle in pred stavbo je bil parkiran le še en avto. Mamin. List sem rahlo zmečkala v dlaneh, nisem ga nameravala resnično pokazati.
"Hej ljubica," me je takoj pozdravila mami, ko sem odprla vrata. "Kako je bilo na treningu?"
"V redu."
Sem kratko odgovorila in se zastrmela v list.
"Kaj gledaš?" mama me je opazovala iz zadnjega ogledala.
"Am jaz..."
"Tracy?"
"Nič, nič..."
Privzdignila je obrv.
Obrnila se je nazaj in mi iztrgala list iz roke.
"Mami!"
"Moram videti kaj gledaš!"
Sklonila se je nad list in zajela sapo.
"Oh Tracy! Odlično! Dodatne treninge boš imela! To ne ponudijo vsakemu veš?"
Nasmejala se mi je v ogledalu jaz pa sem sklonila pogled.
"Pravzaprav... nisem mislila sprejeti."
Zaslišala sem zavzdih.
"Poglej mami... vsega imam že veliko, ne najdem več časa za učenje, vedno sem utrujena... in zdaj še dodatni treningi? Pregorela bom."
Mami se je zasmejala.
"Oh ne veš koliko stvari sem jaz počela, ko sem bila toliko stara kot ti. Ne skebi ljubica. Čez par let mi boš hvaležna. Podpisala bom."
Zajela sem sapo.
"Ampak mami..."
"Rada te imam Tracy. Vse počnem le zate in za Queele."
Stisnila sem pesti in zadržala kakšno sočno pripombo. Raje sem se le zastrmela ven in se pustila brezupnemu občutku. Veliko dela sem imela že s tem, da sem zadržala solze.
--------
Hehe jejj. Im so depresive k to pišm na žalost haha:sob: I hope that ju like it<3 Dolg časa sm pisala to:sob: Rada bi se zahvalila vsem prijaznim komentarjem<3 Lov ju sou much hihihi<3
Zdej pa sem zaspana in im sorry but jutr je vikend in nvm zakaj js bi šla spat. Hvala bogu ne rabm vstajat :) Pa upam da ste lepo prežvel prvi dan<3
I realy lov ju muhihi<333
Vaša Rapo<3🤩:heart_eyes::kissing_heart::heart::relieved::smirk: