Hej Metuljčki,
pa smo prišli čez še en teden. Tele zgodbe bo kmalu konec, vendar že pripravljam novo. Tule bo velik preobrat in se že veselim vaših komentarjev.
23. 6. 2025, Piran
Dragi dnevnik,
danes je dan, ki mi je spremenil življenje in jutri je moj rojstni dan.
Ko sem se zjutraj zbudila je bila nad mano Nikova glava. Zakričala sem.
“NIK! Ustrašil si me!” sem zakričala in stopila na tla v svoje mehke copate, ki mi jih je sešila mamina mama. Res obožujem svoje stare starše, ki so vsi že pokojni ali pa v domu. Nik se je začel krohotati, jaz pa sem ga udarila z blazino in se še sama pridružila smehu.
“Pripravil sem ti zajtrk,” je rekel in mi pomolil pladenj.
“Čakaj ti kuhaš zame, v moji hiši.” Pokimal je. Poljubila sem ga na lice in šla v kopalnico.
Ko sva bila oba nared sva šla dol. Pri stopnicah je stala moja mama. Ja moja mama, ki ji ni mar zame in bi me lahko marsikdaj obvarovala nepravičnosti. Ta mama je stala pri stopnicah in izgledalo je, kot da čaka samo na naju.
“Aha tukaj sta! Čakali smo Vaju. Kar pridita v kuhinjo,” je rekla s prijaznim glasom in to ne tistim priliznjeno prijaznim glasom, vendar z resnično prijaznim glasom, malo žalostno vendar sem vedela, da nekaj je. Celotna družina - vsi bratje in sestre in Lenartova punca, ki se je vselila k nam, ne da bi se komurkoli predstavila. Lili je bila vidno zaspana in komaj je držala oči odprte.
“Mami povej kaj je, da grem lahko čimprej spat,” je rekla Lili in široko zazehala.
“Imam dve novici,” je rekla mami in trepetala pred našim odzivom.
“Kakšni?” je vprašal Lenart.
“Dobro in slabo. Katero naj najprej povem?” je vprašala mami, ki je morala sesti.
“Najprej slabo, da se potolažimo z dobro,” je rekel Lenart in prekrižal roke na prsih.
“Slaba novica je, da se je Vašemu očetu stanje poslabšalo. Sedaj je v komi.”
“Kaj je z ocijem?” je vprašala Lina, ki je komaj prišla v dnevno sobo.
“Nič ni Lina, kar pripravi se za vrtec,” sem rekla sestrici, ona pa je ubogljivo prikimala. Vsi so zadrževali solze, Lili pa je bila kar naenkrat čisto budna.
“Katera je pa dobra novica?” je vprašal Lenart in objel svojo rjavolaso, visoko, vitko in punco, ki je imela paž.
“Dobra novica pa je, da bo Lina dobila bratca,” je rekla mami.
“Hočeš reči, da `boste´ dobili bratca,” je rekel Leon in priprl oči.
“Lina ni Vaša prava sestrica, ona je vaša pol sestrica. Sedaj se bova preselili na Švedsko, ker je njen oče rešil zadeve s stanovanjem,” je rekla vsa navdušena, vendar se je njeno razpoloženje hitro spremenilo ob pogledu na naše brezizrazne obraze. “Pa dajte no, niste nič veseli za svojo mamo,” vsi smo le šli ven iz dnevne sobe. “Lara?”
“V šolo moram,” sem rekla in se izmaknila njenemu prijemu.
“Te bom peljala,” se je ponudila.
“Ni treba,” sem rekla in šla naprej.
“Povedala ti bom še par stvari.”
“Prav.
Čez petnajst minut sem že sedela na sprednjem sovoznikovem sedežu v družinskem kombiju.
“Veš, tudi tvoj oče ni bil ravno angelček,” je rekla in vžgala avto.
“No in kaj je on naredil?” sem vprašala in se zazrla skozi vetrobransko steklo.
“Ko si se rodila je hodil po klubih in pil. Prvič, ko je šel je spoznal Vesno Medved, aja in veš zakaj Vesno Medved tako sovražim?”
“Zakaj?" sem vprašala bolj iz vljudnosti kot pa z zanimanjem.
“Ker me je prevaral z njo. Veš Saša?”
“Super nadležnica? Ko je vsaj ne bi poznala,” sem rekla in se zazrla v mami.
“No ona je tvoja polsestra!” Svet se mi je sesul pred očmi. Moja največja sovražnica je moja polsestra.
“Zakaj pa ima oči raje Lino, ki sploh ni njegova hčer?”
“Ker sem mu jaz tako rekla,” je rekla in se zazrla skozi okno. Kar sredi vožnje sem odprla vrata. “Aja in Lara. Petindvajsetega junija se z Lino seliva na Švedsko. In Lucija bo skrbela za hišo!” Stopila sem proti gimnaziji in mami je ustavila avto.
“Jaz grem kar do Erazma,” je rekel Nik. Nasmehnila sem se. Stekla sem do Sare, ki je bila pri svoji omarici.
“Hej,” me je pozdravila.
“Hej,” sem jo odzdravila.
“Izgledaš pretresena. Prišli so Marsovci in vzeli tvojo mamo, kajne?”
“Ko bi vsaj.” Vprašujoče me je pogledala. “Lina je moja polsestra, mami je noseča rodila bo pol bratca. Očetu se je stanje poslabšalo, Saša je moja pol sestra in Lucija bo prišla k nam domov.”
“Čakaj kaj si rekla?”
“Da pride Lucija domov.”
“Pred tem.”
“Da je Saša moja pol sestra.” Za sabo sem zaslišala pritajen šepet Sašinih prijateljic.
“Čakaj midve sva pol sestri?!” je vzkliknila Saša.
“Ja,” sem odvrnila in šla do učilnice za kemijo. “Aja in mami in Lina se pojutrišnjem selita na Švedsko.” Sedla sem na svoje mesto in poslušala kemijsko oddajo, ki jo je pripravila naša zdolgočasena profesorica.
Tako je bil ta dan eden najbolj bednih dni na svetu. Najhuje pa je, da se pri tem sploh ni končal. Da nadaljujem.
Ko smo pri kosilu skupaj jedli je do mene prišla Saša.
“Hej pol sestrica,” je rekla porogljivo in spet odšla. Tina, Nika, Maja, vse košarkarice iz drugega dela mize in še Erazem so me vprašujoče gledali.
“Moj oče je bil, ko je izvedel, da je moja mama noseča z menoj, mrtvo pijan. Tudi Sašina mama je bila pijana. Tako imava enakega očeta, ki je sedaj v bolnišnici. Oh in Lina je moja pol sestra, ker je njen oče nek predavatelj iz Švedske, ki je šele zdaj poplačal vse dolgove in kupil stanovanje. Mami in Lina se selita k njemu. Moja mami pa je sedaj noseča!” sem rekla in v usta vtaknila zeleno solato.
“Kaj boš počela popoldne?” me je vprašala Sara.
“Mah tečaj za vrtičkarjev imam o skrbi za živali,” sem rekla in zavila z očmi.
“Škoda me gremo nakupovati,” je rekla Tina. Pogledala sem Saro. To poletje še nisva šli skupaj po nakupih, kar pa je najina tradicija.
Ko je prišlo popoldne, sem že stala pred kliniko z psom v rokah.
“Živijo otroci,” sem jih pozdravila in jim pomahala. Otroci so mi eden za drugim mahali in se usedli v krog. “Imate doma ljubljenčke?” Vsi so kimali ali odkimavali. “Imate psa?” Večina jih je kimala. “Tole je Pika.” Pokazala sem na maltežanko, ki mi je spala v naročju.
Lp
Lara
Hvala vsem, ki ste ta del prebrali, ga všečkali ali komentirali. Če hoče biti kdo FenNumber3. FenNumber1 je Artemida, FenNumber2 pa Biatlonka.
Zaenkrat obveščam:
-mogočepisateljica,
-Ribica,
-#FreeGirl7
-Nixi25
-Grizalkaknjig
-Forever
-Tj232
-Artemida
-#rada pomagam
-Biatlonka.
Lysm
Heart
pa smo prišli čez še en teden. Tele zgodbe bo kmalu konec, vendar že pripravljam novo. Tule bo velik preobrat in se že veselim vaših komentarjev.
23. 6. 2025, Piran
Dragi dnevnik,
danes je dan, ki mi je spremenil življenje in jutri je moj rojstni dan.
Ko sem se zjutraj zbudila je bila nad mano Nikova glava. Zakričala sem.
“NIK! Ustrašil si me!” sem zakričala in stopila na tla v svoje mehke copate, ki mi jih je sešila mamina mama. Res obožujem svoje stare starše, ki so vsi že pokojni ali pa v domu. Nik se je začel krohotati, jaz pa sem ga udarila z blazino in se še sama pridružila smehu.
“Pripravil sem ti zajtrk,” je rekel in mi pomolil pladenj.
“Čakaj ti kuhaš zame, v moji hiši.” Pokimal je. Poljubila sem ga na lice in šla v kopalnico.
Ko sva bila oba nared sva šla dol. Pri stopnicah je stala moja mama. Ja moja mama, ki ji ni mar zame in bi me lahko marsikdaj obvarovala nepravičnosti. Ta mama je stala pri stopnicah in izgledalo je, kot da čaka samo na naju.
“Aha tukaj sta! Čakali smo Vaju. Kar pridita v kuhinjo,” je rekla s prijaznim glasom in to ne tistim priliznjeno prijaznim glasom, vendar z resnično prijaznim glasom, malo žalostno vendar sem vedela, da nekaj je. Celotna družina - vsi bratje in sestre in Lenartova punca, ki se je vselila k nam, ne da bi se komurkoli predstavila. Lili je bila vidno zaspana in komaj je držala oči odprte.
“Mami povej kaj je, da grem lahko čimprej spat,” je rekla Lili in široko zazehala.
“Imam dve novici,” je rekla mami in trepetala pred našim odzivom.
“Kakšni?” je vprašal Lenart.
“Dobro in slabo. Katero naj najprej povem?” je vprašala mami, ki je morala sesti.
“Najprej slabo, da se potolažimo z dobro,” je rekel Lenart in prekrižal roke na prsih.
“Slaba novica je, da se je Vašemu očetu stanje poslabšalo. Sedaj je v komi.”
“Kaj je z ocijem?” je vprašala Lina, ki je komaj prišla v dnevno sobo.
“Nič ni Lina, kar pripravi se za vrtec,” sem rekla sestrici, ona pa je ubogljivo prikimala. Vsi so zadrževali solze, Lili pa je bila kar naenkrat čisto budna.
“Katera je pa dobra novica?” je vprašal Lenart in objel svojo rjavolaso, visoko, vitko in punco, ki je imela paž.
“Dobra novica pa je, da bo Lina dobila bratca,” je rekla mami.
“Hočeš reči, da `boste´ dobili bratca,” je rekel Leon in priprl oči.
“Lina ni Vaša prava sestrica, ona je vaša pol sestrica. Sedaj se bova preselili na Švedsko, ker je njen oče rešil zadeve s stanovanjem,” je rekla vsa navdušena, vendar se je njeno razpoloženje hitro spremenilo ob pogledu na naše brezizrazne obraze. “Pa dajte no, niste nič veseli za svojo mamo,” vsi smo le šli ven iz dnevne sobe. “Lara?”
“V šolo moram,” sem rekla in se izmaknila njenemu prijemu.
“Te bom peljala,” se je ponudila.
“Ni treba,” sem rekla in šla naprej.
“Povedala ti bom še par stvari.”
“Prav.
Čez petnajst minut sem že sedela na sprednjem sovoznikovem sedežu v družinskem kombiju.
“Veš, tudi tvoj oče ni bil ravno angelček,” je rekla in vžgala avto.
“No in kaj je on naredil?” sem vprašala in se zazrla skozi vetrobransko steklo.
“Ko si se rodila je hodil po klubih in pil. Prvič, ko je šel je spoznal Vesno Medved, aja in veš zakaj Vesno Medved tako sovražim?”
“Zakaj?" sem vprašala bolj iz vljudnosti kot pa z zanimanjem.
“Ker me je prevaral z njo. Veš Saša?”
“Super nadležnica? Ko je vsaj ne bi poznala,” sem rekla in se zazrla v mami.
“No ona je tvoja polsestra!” Svet se mi je sesul pred očmi. Moja največja sovražnica je moja polsestra.
“Zakaj pa ima oči raje Lino, ki sploh ni njegova hčer?”
“Ker sem mu jaz tako rekla,” je rekla in se zazrla skozi okno. Kar sredi vožnje sem odprla vrata. “Aja in Lara. Petindvajsetega junija se z Lino seliva na Švedsko. In Lucija bo skrbela za hišo!” Stopila sem proti gimnaziji in mami je ustavila avto.
“Jaz grem kar do Erazma,” je rekel Nik. Nasmehnila sem se. Stekla sem do Sare, ki je bila pri svoji omarici.
“Hej,” me je pozdravila.
“Hej,” sem jo odzdravila.
“Izgledaš pretresena. Prišli so Marsovci in vzeli tvojo mamo, kajne?”
“Ko bi vsaj.” Vprašujoče me je pogledala. “Lina je moja polsestra, mami je noseča rodila bo pol bratca. Očetu se je stanje poslabšalo, Saša je moja pol sestra in Lucija bo prišla k nam domov.”
“Čakaj kaj si rekla?”
“Da pride Lucija domov.”
“Pred tem.”
“Da je Saša moja pol sestra.” Za sabo sem zaslišala pritajen šepet Sašinih prijateljic.
“Čakaj midve sva pol sestri?!” je vzkliknila Saša.
“Ja,” sem odvrnila in šla do učilnice za kemijo. “Aja in mami in Lina se pojutrišnjem selita na Švedsko.” Sedla sem na svoje mesto in poslušala kemijsko oddajo, ki jo je pripravila naša zdolgočasena profesorica.
Tako je bil ta dan eden najbolj bednih dni na svetu. Najhuje pa je, da se pri tem sploh ni končal. Da nadaljujem.
Ko smo pri kosilu skupaj jedli je do mene prišla Saša.
“Hej pol sestrica,” je rekla porogljivo in spet odšla. Tina, Nika, Maja, vse košarkarice iz drugega dela mize in še Erazem so me vprašujoče gledali.
“Moj oče je bil, ko je izvedel, da je moja mama noseča z menoj, mrtvo pijan. Tudi Sašina mama je bila pijana. Tako imava enakega očeta, ki je sedaj v bolnišnici. Oh in Lina je moja pol sestra, ker je njen oče nek predavatelj iz Švedske, ki je šele zdaj poplačal vse dolgove in kupil stanovanje. Mami in Lina se selita k njemu. Moja mami pa je sedaj noseča!” sem rekla in v usta vtaknila zeleno solato.
“Kaj boš počela popoldne?” me je vprašala Sara.
“Mah tečaj za vrtičkarjev imam o skrbi za živali,” sem rekla in zavila z očmi.
“Škoda me gremo nakupovati,” je rekla Tina. Pogledala sem Saro. To poletje še nisva šli skupaj po nakupih, kar pa je najina tradicija.
Ko je prišlo popoldne, sem že stala pred kliniko z psom v rokah.
“Živijo otroci,” sem jih pozdravila in jim pomahala. Otroci so mi eden za drugim mahali in se usedli v krog. “Imate doma ljubljenčke?” Vsi so kimali ali odkimavali. “Imate psa?” Večina jih je kimala. “Tole je Pika.” Pokazala sem na maltežanko, ki mi je spala v naročju.
Lp
Lara
Hvala vsem, ki ste ta del prebrali, ga všečkali ali komentirali. Če hoče biti kdo FenNumber3. FenNumber1 je Artemida, FenNumber2 pa Biatlonka.
Zaenkrat obveščam:
-mogočepisateljica,
-Ribica,
-#FreeGirl7
-Nixi25
-Grizalkaknjig
-Forever
-Tj232
-Artemida
-#rada pomagam
-Biatlonka.
Lysm
Heart
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ooooo, lovammm:heartpulse::heartpulse: sori kr par presnjihh delou nism komentiralaaa piki, drgac res mi je ful usec, usk deu je bolj zanimiu bahaha, pa tko tvoj stil pisanja je vedno boljsiii!!!
loveyouuu girll:heart::heart:
loveyouuu girll:heart::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lovam:heart_eyes::heart_eyes:
ful dobro napisano. Piki komej čakam naslednji delček
ful dobro napisano. Piki komej čakam naslednji delček
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart::heart_eyes::kissing_heart::heart_eyes::kissing_heart::heart_eyes::kissing_heart::heart_eyes::kissing_heart::heart_eyes::kissing_heart::heart_eyes::kissing_heart::hugging:
1
cheerpunca
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥹🥰🥰🥹🥹🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥹🥹🥹🥹🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🤩🥰🤩🤩🤩🤩🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰To je tok dobro!!! Itsk fa LIKAM :heart_eyes: <33
P.S. Plis preberi mojo zgodbo!
P.S. Plis preberi mojo zgodbo!
1
Coca Cola
Moj odgovor:
lll
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Hahahahahahahahahahahahahahahhaahh






Pisalnica