Po parih sekundah sem se odmaknil od Chloe. Metulji v mojem trebuhu se očitno niso nameravali ustaviti.
"Umm, hah,"
Zarežala sva se.
"Ne bodi živčen korenček," je rekla Chloe in hotel sem nekaj odvrniti, ko mi je nenadoma zazvonil telefon v žepu.
Potegnil sem ga ven. *i*Mami.*i*
"Ne vem, če bi se ravno javljal no," sem rekel ter jo potegnil k sebi.
"James!"
Je rekla Chloe ter se zarežala.
"Okej, okej,"
Javil sem se.
"Ja?"
"J-James, š-šla sem v š-šolo po Lucy i-in izkazalo s-se je, da je s-sploh ni bi-," je mami zjecljala v slušalko.
"Mami, hej, umiri se. Govori bolj počasi:"
*i*Kaj je?*i* Je Chloe oblikovala z ustnicami.
Skomignil sem z rameni, a mami je izgledala preveč panično, nekaj res ni bilo v redu.
"Mami? Si še tu?"
"J-ja," nekdo za njo se je drl. Zvenelo je kot Celia. "Poslušaj me dobro James," njen glas se je za malenkost zbistril. "Pojdi pogledat povsod. Povsod kjer bi Lucy lahko bila."
"K-kaj?! Kaj se dogaja mami? Kje je Lucy?!"
Chloe se je zravnala in me namrščeno opazovala.
"Ni je James. Zjutraj bi morala v šolo in zdaj sem se odločila, da jo grem iskat in učiteljica je rekla, da je sploh ni bilo tam. Kar pomeni, da že več ur ne vemo kje je!" Se je mami zadrla v slušalko.
Moje srce je zastalo.
"Kako?! Tudi doma je ni?!"
Sem se zadrl in Chloe poleg mene je skoraj kričala kaj se dogaja. Ampak preprosto nisem imel časa, da bi ji odgovoril.
"Nikjer," je rekla mami.
"Kaj pa oči?"
"Ne javlja se."
Presneto.
"Prav, poslušaj," sem rekel in poskušal zveneti trezno. "S Chloe bova odšla povsod okoli in jo poskušala najti. Če je čez pol ure ne najdemo, kličemo policijo prav?"
"Ja," je rekla mami potem pa prekinila.
Pospravil sem telefon v žep in vstal.
"Kaj se dogaja James?!"
Je zakričala Chloe in me ustavila, da nisem stekel stran.
"Lucy ni nikjer," sem rekel in nisem si mogel pomagati brez tega, da mi je ena sama solza stekla po licu. Obrisal sem si jo, ampak Chloe jo je definitivno videla.
"Kako?!"
"Poslušaj, Chloe, iti moram, Lucy je dobesedno lah-"
"James, tak ne moraš nikamor," je rekla Chloe in njen glas se je tresel, ko me je prijela za roke. "Poglej, našli bomo Lucy, vse bo v redu..."
"Nazadnje je šla k njej;" sem rekel tako tiho in vse se je nekako začelo sestavljati v delčke.
"K-kaj?"
"Zjutraj je šla Lucy k Kay. Od takrat je ni nihče več videl,"
"Ampak James..."
"Če ji je kaj storila..."
"Kay, ne bi..."
"UBIL JO BOM!" sem zakričal. "ČE JE KAJ STORILA LUCY..."
"JAMES!"
Je zakričala Chloe.
"VEM, DA TE JE STRAH, AMPAK PROSIM ZADIHAJ. PROSIM POMIRI SE!"
Nenadoma sem se zlomil.
"Chloe..." sem zastokal kot malček in se sesedel na tla. "Ne bom pustil, da bi se Lucy kaj zgodilo."
Chloe je zahlipala ter me objela.
"V-vem James,"
Zadušila je jok ter me stisnila k sebi.
"Vse bo v redu. Našli jo bomo."
-----
i cant to postaja napeto