*i*Drin, drin, drin*i*.
Ah budilka. Z roko sem na slepo udarjala po nočni omarici, da bi jo izklopila. Končno mi je uspelo. Petek. Še en dan pa vikend. In končno bom imela dva dni miru. Nasmehnila sem se. Končno ena dobra novica v vsem tem času. Zaspano sem vstala in se sprehodila do omare. Ven sem potegnila moder pulover in že precej znošene jeans hlače. V kopalnici sem si umila obraz in si lase spela v figo iz katere mi je gledalo par pramenov valovitih črnih las. Z mojimi lasmi nisem mogla storiti kaj veliko. Kdaj sem se zbudila s čisto kodrastimi kdaj pa so bili tako ravni kot, da bi se jih trudila zlikati. Ko sva bili z Lily še prijateljici se je zafrkavala, da mi čez noč izpadejo lasje in zrastejo novi, vedno drugačni. Podrobneje sem se zazrla v ogledalo. Moji podočnjaki so bili skoraj tako črni kot lasje. Karkoli sem storila vedno so se pojavljali. Znova in znova. Razlog je bil moj stres. Zadnje čase sem komaj kaj spala. Zaspala sem šele ob polnoči zbudila pa sem se že zgodaj zjutraj ob petih. Vedela sem, da to ni zdravo ampak ničesar nisem storila, da bi to popravila.
"Tracy!"
Sem nenadoma zaslišala očijev glas iz pritličja.
"Ja?"
Moj glas je bil rahlo hripav.
"Grem! Z mami se danes vrneva bolj pozno, Queele pa tudi! Naredi si kosilo prav?"
"Jap," sem rekla medtem, ko sem se ukvarjala s številnimi kremami in pudri, da bi rahlo prekrila podočnjake in bledo kožo.
"Se vidimo!"
Zaslišala sem kako so se vrata zaloputnila. Pogledala sem na uro. Dvajset do sedmih. Prekleto. Še pojesti moram.
Odrvela sem po stopnicah in iz omare vzela škatlo koruznih kosmičev, nato pa pograbila še mleko.
Stresla sem si ogromno kosmičev nato pa nalila toliko mleka, da ga je nekaj pljusknilo čez rob skodelice. Za spremembo sem bila sestradana. Medtem, ko sem v usta nosila polne žlice kosmičev sem iz žepa povlekla telefon. Zopet nič novega a to me za spremembo sploh ni razžalostilo tako kot vedno do zdaj. Posrkala sem še zadnjo kapljico mleka, skodelico vrgla v umivalnik, natočila nekaj vode, nato pa pograbila torbo in zaloputnila vhodna vrata.
Sranje.
Še pet minut pa odpelje avtobus. Pognala sem se v tek, stekla čez rdečo luč in zagledala avtobus, ki je ravno nameraval odpeljati.
"Počakajte!"
Sem zavpila in v očeh so se mi nabrale solze.
"Počakajte!"
Sem zavpila še glasneje in videla kako je voznik pogledal v zadnjo ogledalo in me opazil.
Sunkovito je ustavil in skoraj sem se stopila od olajšanja.
V naslednjem trenutku sem že bila pri avtobusu in odprla so se vrata. Vsa zadihana sem stopila gor.
"Naj-najlepša hvala," sem vsa zadihana izrekla. "Zaradi vas ne bom zamudila v šolo."
Voznik srednjih let se mi je prijazno nasmehnil.
"Brez skrbi punca, ti kar sedi."
Sedla sem na prosto mesto poleg stare gospe in ugotovila, da je bila tista, ki sem jo videla že včeraj. Nasmehnila se mi je in tudi jaz sem ji vrnila nasmeh. V oknu sem opazila svoj odsev in z zadovoljstvom ugotovila, da so moja lica dobila tiste nekaj naravne barve in, da niso več tako bolestno bleda. In prvič se mi je zazdelo, da se moje dolgočasne črne oči lepo lesketajo. Nasmehnila sem se in prvič po teh dolgih tednih se mi je zdelo, da bo ta dan super.
--------
Ko sem vstopila v razred sem ugotovila, da je večino mest praznih, tisti, ki pa so že bili pa so izgledali grozno utrujeni, z ogromnimi podočnjaki. Seveda. Luisova zabava. Vsi so se verjetno grozno napili pa še petek je. Večini se zato verjetno ni dalo v šolo. To mi je bilo všeč. Manj nas je, bolje je. Sedla sem na mesto, kjer sem tako ali tako vedno sedela sama. V razredu je za spremembo vladala skorajda tišina z izjemo nekaj šepetanja, ki je kmalu utihnilo. To mi je bilo še *i*bolj*i* všeč. V razred je kmalu vstopila učiteljica.
Vsi smo jo zdolgočaseno pozdravili.
"No učenci, vidim, da ste odlično razpoloženi," vav kakšen sarkazem za učiteljico zgodovine, sem zavila z očmi. "In po vaših obrazih prav vidim, da niste pozabili, da danes pišemo."
To me je zadelo kot strelo z jasnega.
Sranje!
Preklela sem.
Kako sem lahko pozabila?! Poleg tega v glavi nisem imela niti ene nove besede iz nove snovi! Pogrnila bom! Zastokala sem in obraz zakopala med dlanmi. A nisem bila edina. Prisežem, da niti eden, ki je bil prisoten pri pouku ni vedel, da danes pišemo le tistih tako imenovanih "piflarjev". Presneto! Učiteljica se je zadovoljno smehljala in zdaj sem sklenila, da jo le še bolj sovražim. Sprehodila se je med klopmi in vsakemu na mizo položila sklop listov. Zazrla sem se v test in vedno bolj kot sem brala vedno manj sem razumela. Ah. Res nimam sreče. Toliko o tem, da bo bil danes dober dan. Minute so tekle in rešila sem zgolj eno nalogo pa še to nevem, če pravilno. Nič čudnega, če pa sem zadnje čase sploh nisem zavedala, da sem kdaj sploh imela zgodovino. Nič nisem poslušala. Kaj naj, če je eden najbolj dolgočasnih predmetov, sploh pa, če te uči učiteljica z določeno mero sarkazma, ki bi se morala že zdavnaj upokojiti.
"Tako!"
Vsi smo prestrašeno pogled odvrnili od testa, ob tem njenem nenadnem izbruhu.
"Konec!"
Zastokala sem le še glasneje. Oddala sem liste, ki so bili čisto prazni, z izjemo nekaj letnic, ki sem jih napisala pri eni nalogi. Torbo sem si naprtala čez ramena in se pobrala iz razreda.
"... tebi je sigurno šlo odlično!"
Obrnila sem se in pri omaricah zagledala gručo punc okoli Lily. Ena izmed njih je bila tudi tista njena nova "bestie".
Slišala sem Lilyino tiho hihitanje.
"Hvala Millie, ampak tudi vam je šlo odlično, prepričana sem!"
Nato so se vse skupaj zahihitale in mislim, da objele. Nevem, ker nisem več gledala. Lily je bila od nekdaj najboljša pri zgodovini. Vse letnice in datume se je zapomnila takoj, ko jih je slišala. Vedno mi je pomagala pri učenju, tega se spomnim. Spet sem razmišljala o Lily in Ericu, nisem si mogla pomagati. Za Lily se je zdelo, da si je tako hitro opomogla. Par dni je imela zabuhle oči, potem pa... je kar naenkrat spet oživela. Na hodnikih sem jo začela srečevati z polno skupino prijateljic kar ji ne bi nikoli pripisala. Vedno je bila bolj tiha in vedno je meni prepuščala, da sem bila glasna in v središču pozornosti. Čisto se je spremenila. Pravzaprav sva zamenjali vlogi. Sprašujem se ali je samo tako dobra igralka ali pa je v resnici tako vesela. Tudi Eric me je hitro pozabil. Velikokrat ga vidim kako se z drugo punco poljublja pri omaricah. Le kdaj, ko se najina pogleda srečata me še prebada s tistim pogledom kakršnega je imel takrat, ko je izvedel kaj sem storila. Sovražim ta pogled.
*i*Bum.*i*
Sranje. Na čelu sem začutila pekočo bolečino in nekaj knjig, ki sem jih imela v rokah mi je padlo iz rok. Videla sem, da se je veliko dijakov obrnilo k nama in naju z radovednostjo opazovala.
Nato se mi je vid rahlo zameglil a vseeno sem videla v koga sem se zaletela. Jack. Stisnila sem pesti in se sklonila, da bi hitro pobrala vse knjige in samo odšla.
"Oprosti," njegov globok glas je priletel do mene. "Naj ti pomagam." Sklonil se je, prijel eno knjigo a jaz sem mu jo jezno iztrgala iz rok.
"Ne potrebujem pomoči, hvala." Moj glas je bil hladen in nič kaj prijazen.
Vse knjige sem pobrala in se obrnila, da bi odšla.
"Tracy."
Njegovo roko sem začutila na svoji. Obrnila sem se in priprla oči.
"Ne dotikaj se me."
Roko sem iztrgala iz prijema in njegove močvirsko zelene oči so izgledala rahlo prizadete. A ni mi bilo mar.
"Oprosti," nekaj me je zadržalo, da se nisem ponovno obrnila. "Se lahko prosim pogovoriva?"
Stisnila sem pesti in naredila korak proti njemu, da so bile najine oči le še za nameček oddaljene od drugih.
"Kolikokrat ti moram še povedati, da se nimava o ničemer za pogovarjati," sem siknila in vsako besedo strupeno poudarila. "In pričakujem, da me tega ne boš več spraševal."
Nenadoma so se tudi njegove oči zoožile in me strupeno pogledale.
"Se boš torej delala, da se ni nič zgodilo? Pobegnila pred vsem?"
Njegov glas je bil hladen. Takega ga nisem bila vajena. Za trenutek sem oklevala.
"Ja."
Še za trenutek sem ga gledala nato pa se obrnila proč in skorajda že stekla naprej po hodniku naravnost na stranišče. Zaklenila sem se v kabino in potegnila šop robčkov. Zahlipala sem in po licih so mi stekle solze. Sovražim slabe dneve, takšne kot je ta. A še bolj sovražim slabe dneve za katere *i*mislim*i*, da bodo dobri.
---------
Hihii omgg ta del mi je tok všeč hehe<333 Nevem zakaj zdi se mi da je še najboljsi od vseh teh treh<3 Res še enkrat hvala za komentarčke in lajke<3 Včer ni blo novga dela mogoč ste že vidl zbolela sm:sob: Ampak upam da vam je bil ta zato bol všeč hehe<3 Pa če bi kdo rad da ga obveščam nej kr napiše.
Hvala i love dance (twin hehe) da me je spomlna na to obveščanje<33
Tkoda kr napište če bi radi<3
Baj baj mislm da mam spet mal vročine pa bo najbolš da grem počivat:sob:
Rada vas mam<3
Baj<333🥰:kissing_heart: