Sklanjala sem se nad učbenik za matematiko in se trudila, da nisem že pri prvem računu obupala. Matematiko sovražim še bolj kot zgodovino a vsaj zapomnila sem si, da jo pišemo v torek. Torej se moram *i*vsaj*i* potruditi učiti. Pogledala sem na uro. Deset. Zaprla sem učbenik in se odvlekla po stopnicah. Nikogar več ni bilo doma. Mami in oči sta odšla v službo Queele pa nekam s prijateljicami. Hvala bogu je bila sobota. To je bil moj najljubši dan v tednu. Nedeljo sovražim prav tako kot ostale dneve, ker zakaj bi užival v vikendu, če veš, da se jutri vsa muka vrne nazaj? Zato poskusim vsaj soboto izvleči do konca. Na mizi sem zagledala listek z elegantno ukrivljeno mamino pisavo.

*i*Dobro jutro. Pojej zajtrk nato pa se uči, ali skratka bodi doma. Nikamor drugam ne hodi. Z očetom sva se zmenila za hišni pripor.*i*

Zavila sem z očmi. Seveda. Tipično po mamino. Hišni pripor. Seveda pa ne pove koliko časa. Listek sem odvrgla v koš in po omari mrzlično pobrskala za kosmiči. Presneto nevem kako sem zdržala toliko časa brez hrane.
Mljaskala sem, ko sem zaslišala *i*cing*i* svojega telefona. Poskočila sem in stekla po stopnicah. Nevem zakaj se tako odzovem na eno samo sporočilo. Mogoče mi samo preveč pomeni, da vem, da se je nekdo spomnil name in mi pisal. Čeprav je bila to največkrat mami.
Prižgala sem telefon.

*b*Ben: Hej lepotička. Kaj praviš, da bi se dobila danes? Ob šestih? Naslov ti še pošljem.*b*

Oh prekleto. Ahh. Zastokala sem in se odvlekla nazaj dol za mizo. Kaj zaboga naj zdaj storim? Bena nisem želela zavrniti. Pravzaprav mi je prav ugajal zmenek z njim. Ampak ni šans, da mami izve, da sem šla ven. Na zmenek. In to z njim! Potem bo vse še navleklo na Erica in na moje obupno življenje. Z žlico sem krožila med kosmiči in za trenutek se mi je zazdelo, da sem v njih uzrla glavo Lily, ki se mi reži v obraz. Kosmiče sem poslala le še v koš. Veste kaj. Nisem več lačna.
Nato sem se zastrmela v telefon. Nekaj mu moram odpisati. Videl je, da sem videla.
Ah. Moje življenje je že tako v razsulu, da bolj skorajda ne more biti.

*b*Jaz: Hej Ben. Jap ob šestih bi bilo super.*b*

Oh. Zdaj ni več poti nazaj. Poslal mi je deset emojijev, ki se režijo, nato pa še lokacijo tiste restavracije.

*b*Jaz: Okej. Se vidiva ob šestih.*b*

Telefon sem vrgla na mizo in obraz zakopala med dlanmi.
"Tracy, kaj si storila?"
Sem zamrmrala sama sebi nato pa zaslišala še en *i*cing*i*.
Trikrat lahko ugibate kdo je bil.

*b*Mami: Si pojedla? Se že učiš?*b*

*b*Jaz: Jap se že učim.*b*

Všeč mi je, da vsaj po spletu ljudje ne morejo vedeti, da lažeš. Nato sem se odvlekla gor in odprla učbenik ter se potopila v snov. Mogoče ne morejo vedeti a še zmeraj imam slabo vest, ker lažem. Ah.
-------
Po uri in pol učenja sem bila prepričana, da ne morem ničesar več. V mislih so mi odzvanjali računi in, ko sem pogledala od učbenika sem pred očmi videla pobliskajoče enačbe.
Ura je bila dvanajst. Pravi čas, da si pripravim kosilo.
Sem človek, mi ni zahteven glede hrane. Pojem skorajda vse kar mi ljudje ponudijo. A ko si moram kaj sama skuhati mi preostane le ena stvar.
Makaroni.
Nasekljala sem nekaj čebule in se skoraj stopila od solz. Name ima očitno čebula še večjo reakcijo. Nato sem na telefon na ves glas nabila pesem *i*Girls just wanna have fun*i*.
Nenadoma je kuhalnica postala moj mikrofon in medtem, ko sem paradižnikovo mezgo zlivala v ponev sem na ves glas prepevala. Spustimo to, da je šlo pol paradižnikove mezge mimo posode, ker me je prijelo, da bi še malo plesala.
"GIRLS JUST WANNA HAVE FUN."
Sem zapela na ves glas nato pa pesem predvajala še vsaj petkrat. Iz ponve je lepo brbotalo in obožujem del, ko vse začne tako lepo dišati. Zdaj sem morala zavreti le še vodo. Tudi ta je začela lepo brbotati a odločila sem se jo še malo pustiti. Sedla sem na stol in brskala po telefonu. Nato pa je grozno zacvrčalo in pognala sem se po konci ravno, ko se je voda v loncu tako dvignila, da se je zlila čez rob na štedilnik, da me je zajela panika. S krpo sem brisala in pihala ogenj, ki se je rahlo vzplamtel. Končno mi je vse uspelo umiriti a vmes je moja paradižnikova omaka, ki je še pred trenutkom tako lepo dišala dobila nekaj rjavkaste barve in zavohala sem vonj po dimu.
"Sranje!"
Sem preklela na glas in hitro vse odstavila. Poskusila sem jo in niti ni bila tako zanič kot sem mislila, da bo.
"Ah."
Brisala sem vso umazanijo vmes pa priložila špagete v lonec. Niti enkrat nisem odmaknila pogleda od njih. Sranje. Zakaj se mora vedno, ko postanem dobre volje nekaj drugega zalomiti. Špagete sem zmešala skupaj z omako in vse skupaj prestavila na krožnik. Sicer sem imela zgodnje kosilo ampak bila sem že tako sestradana, da bi lahko jedla tudi uro prej. Pogledala sem vso posodo, ki sem jo umazala in zastokala sem, ko sem ugotovila kaj vse bom morala pomiti. Sovražim ta del pomivanja. Veliko bolje je kuhati.
------
Veste kaj sem naredila po tem, ko se je vsa kuhinja bleščala, posoda pa je bila lepo zložena. Šla sem spat. Vse to te namreč zelo utrudi.
-------
Zbudila sem se ob cinglanju telefona.
"Oh pustite me še malo spati."
Sem zagodrnjala a ker cinglanje še kar ni prenehalo sem dvignila pogled k telefonu.
O sranje. Sranje sranje sranje. Ah. Arghh. Pognala sem se po konci. Ura je bila šest. In vso tisto cinglanje je prihajalo od Bena.
"Sranje."
Nase sem navlekla prvo lepo majico, hlač pa sploh nisem menjala. Pogledala sem se v ogledalo in opazila polno štren, ki so mi lezle iz glave. Zgolj počesala sem se nato pa stekla skozi vrata.
"Kako sem lahko zaspala?"
Sem mrmrala med zaklepanjem vrat.

*b*Ben tako mi je žal. Vse ti razložim prav? Takoj pridem.*b*

Sem hitro natipkala nato pa pogledala kje je ta restavracija.
Šest minut z avtobusom. Tekla sem do postaje a mi je eden odpeljal pred nosom.
Preklela sem. Naj se grejo solit vsi te avtobusi. Preostane mi, da tečem. Vklopila sem navodila za pot in sledila navigaciji. Vsaj zaradi kondicije je dober jazz. A po šestih minutah sem začela tako sopsti, da me je skoraj pobralo. Še pet minut.
"Dajmo Triksy."
Tekla sem na prej in se skoraj stopila od olajšanja, ko sem zaslišala *i*prispeli ste na svoj cilj.*i*
Znašla sem se pred lepo fino restavracijo in opazila, da so bile vse mize čisto polne. Ben se je mogel potruditi, da je dobil mizo. Stisnila me je krivda, ko sem ga zagledala vsega živčnega in mrkega, sedečega za eno od miz. Hitro sem stekla do nje in začela blebetati.
"Oprosti Ben.... jaz pojedla sem kosilo, nato sem pomivala posodo in potem sem bila utrujena. Saj veš kako je to ne? In potem sem zaspala in spala sem vse do šestih in potem sem videla vsa tvoja sporočila in se tekla pripraviti in potem še celo pot tekla, ker je avtobus ravno odpeljal in... zdaj sem tu. Zelo mi je žal."
Vse skupaj sem izrekla v eni sapi in to tako hitro, da se čudim, če me je razumel vsaj besedico. Dvignil je pogled in se mi bežno nasmehnil.
"Na hlačah imaš malo paradižnikove omake."
Oh presneto. Zardela sem in s slino hitro poskusila odstraniti madež. Zakaj si nisem zamenjala teh hlač?
"Am ja nisem jih utegnila zamenjati..."
Zardela sem on pa je zgolj vstal in mi stol odrnil od mize, da sem zardelo sedla.
"Hvala."
Sem izdavila in opazila, da je imel oblečen eleganten suknjič z rdečim metuljčkom jaz pa sem tu sedela v hlačah od paradižnikove omake.
"Lepa restavracija."
Zarežal se je.
"Kajne? Pa saj sem moral izbrati nekaj posebnega za to... srečanje."
Zasmejala sem se nato pa je natakar prišel do najine mize in nama podal menije. Opazila sem, da so bile vse jedi zelo drage. In hm čudne.
Mislim... polži v žafranovi omaki z rdečim krompirjem kuhanem v omaki žabjih krakov.
Že ob misli na to mi je postalo slabo. Ben je očitno užival ob pogledu na meni.
"Dan, kaj bosta naročila?"
Natakar se je kmalu vrnil in Ben mu je zrecitiral svojo jed jaz pa sem si živčno grizla palec.
"Gospodična?"
Živčno sem se nasmehnila.
"Pravzaprav nevem... zanimivo izbiro imate, moram reči..."
Natakar se je zahvalil čeprav tega nisem mislila kot kompliment.
"Khm vam lahko predlagam eno jed?"
Je izrekel po par minutnem čakanju.
"Seveda!"
Sem izbruhnila saj sama nisem našla ničesar.
"Polži v žafranovi omaki z krompirjem... tale tukaj," pokazal mi je na tisto jed, ki sem jo opazila prvo. "Je naša specialiteta. Prepričan sem, da vam bo všeč."
Pogoltnila sem in prikimala.
"Seveda. Bom to."
Sem izdavila in v mislih preklela mojo strahopetno naravo, ki bi raje jedla polže kot pa se.še malo sramotila medtem, ko bi jo drugi čakali. Natakar je odšel Ben pa se mi je zarežal.
"Nisi hotela tega kajne?"
Zasmejala sem se.
"Niti pod razno."
Zasmejala sva se in Ben mi je kmalu začel razlagati o vsem kar se mu je zgodilo tako, da je neprijetnost med nama kmalu izginila.
--------
Minilo je kakšne pol ure, ko sta prispeli najini jedi. Bila sem že pošeno lačna in bom misli na polže mi je postalo slabo. Tudi izgledali niso nič bolje. Ben je naročil nekakšne testenine z rakci in klobaso, ki so vsaj izgledale bolje.
"Ne skrbi lahko zamenjava, če ti ne bo všeč."
Oh kakšen srček. Enega od "polžev" sem napičila na vilico in ga nesla v usta. Vse kar sem kadajkoli pojedla se mi je v primerjavi s tem zdelo božansko. Imel je trd, razmočen okus z rahlo pikantnostjo. Imelo me je, da bi se izmaknila na stranišče in pljunila ven.
"Kako je?"
"Khm izredno dobro. Naravnost božansko."
Oh kakšna lažnivka!
Ben je hitro govoril naprej in jaz sem se mu prijazno smehljala medtem pa drezala v polže.
---------
Kmalu sva pojedla. No jaz sem *i*nekaj*i* pojedla. Da ni izgledalo sumljivo.
Ben je bil še bolj zabaven kot se ga spomnim.
"... in potem so mu hlače padle dol!"
Zarežala sem se.
"Zdaj pa že lažeš!"
"Ne pa ne! Res je bilo! Veš kako smo se potem vsi režali."
Ura je bila pol osmih in vse je šlo po načrtih. Še kako uro bova tu potem pa se bom izmaknila in še pravočasno prišla domov.
Natakar nama je vzel krožnike in zatrjevala sem mu kako sem uživala v njihovi "speacialiteti".
Začelo se je že rahlo temniti in na nebu so se zvezde lepo svetile.
Natakar se je kmalu prizibal iz kuhinje in med nama -na moje začudenje- položil velikansko skledo nekakšne kreme z jagodnim prelivom.
"Tako. Sladica za zaljubljene."
Zardela sem in ujela Benov pogled, ki se mi je smehljal. O bog.
"Heh lepo."
Sem bleknila in zvenelo je še huje kot sem mislila, da bo.
Jedla sva v tišini in nisem vedela kaj naj še rečem. Nato pa se je iz restavracije zaslišala počasna romantična pesem in vsi smo radovedno dvignili glave. Vsi razen Bena. Vstal je in mi podal roko.
"Smem prositi za ples?"
O bog. O bog. O bog. V glavo mi je postalo tako vroče, da se ne bi čudila, če bi imela vročino. Sprejela sem roko -ker kaj pa naj bi naredila?!- in Ben me je objel okoli bokov.
"Si to ti naredil?"
Sem siknila in se trudila spregledati vse, ki so naju opazovali. Ni čudno, če sva plesala sredi nabito polne restavracije.
"Nee. To je komplet s sladico."
Zarežal se mi je in rahlo sem zavila z očmi.
"Veš nekaj še manjka."
Namrščil se je.
"Ognjemet se spomniš?"
Zarežal se je.
"To pa drugič princeska."
Glavo sem naslonila na njegovo ramo in nenadoma se je iz restavracije v poskočnem ritmu sambe, privrtelo najmanj deset plesalcev odetih v pisane kostume z kavbojskimi klobuki na glavi. V rokah so držali bobnčke in počasna skladba se je takoj spremenila v poskočno.
"O. Moj. Bog. Ben. Bodo na koncu še tjulni plesali za naju?"
Ben se je nasmehnil.
"Nedolžno me poglej in tiho se nasmejj. Če zvezde bi plesale, še zvezde bi plesale z naju. Za najuu."
Zavila sem z očmi in se zahihitala.
"Ne znaš peti, veš?"
Zarežal se je. Ponovno.
"Je važno? Važno, da pojem iz srca."
Njegov glas je postal osladen. Pravzaprav je bilo vse tu osladno! Plesalci so se zibali med mizami in vedno več ljudi je plesalo.
"Wow. Poglej si to. Nekateri cel dan čakajo na trenutek, ko bodo lahko pokazali svoje plesalske zmožnosti."
Zahihitala sem se.
"Tracy."
Njegov resen glas me je presenetil.
"Ja?"
"Tako lepa si, ko se smejiš."
Začutila sem njegove sladke ustnice na mojih.
-------
Omgg:sob::sob::sob::sob: Kok romantičnooo. Dejanskoo se mi zdi da mi je ratal to speljat dobr haha.
Tenkjuu sou much za vse prijazne komentarčke<3 Eni si zaslužte nagrado za stalno komentiranjee<333:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
Lovv juuu souu muchh pa ne vem kajj mi je blo s tistim plesanjem med delanjem makaronovv. Tko dobila sem dancingg vibess bahaha.:smiling_imp:
Lov juu<3:kissing_heart::kissing_heart: