Prišli so ob sončnem zahodu.
Dhai Deneres jih je zagledala prva. Kot vsak večer je sedela na strehi hiše, v kateri je živela z očetom, sestro in bratom, in opazovala sonce, kako je izginilo za obzorje. Vsak večer je bila isto, dan za dnem. Nič se ni spremenilo že deset let in Dhai ni pričakovala, da se bo zdaj. Zakaj bi? Althea je bila tiha dežela Severa, edina v kraljestvu, v kateri se ni nikoli razvila magija. V vseh ostalih so dnevno odkrivali nove in nove oblike magije, edino Althea je ostala v senci. Dhai ni vedela, ali bi si morala želeti, da bi v njeno rodno deželo prišla magija, kajti z njo so prišli tudi dvorjani in bogataši; in najslabši del, z magijo je z roko v roki hodilo tudi prekletstvo. Posameznik je imel eno ali drugo, potem ko so zanj sporočili Kralju.
Magija je pomenila mesto v vojski in na dvoru.
Prekletstvo je pomenilo smrt.
No, v večini primerov. V kraljestvu je bila le ena oseba, ki je živela s prekletstvom - princ Daemon, Kraljev sin. Nihče ni vedel, kakšno je njegovo prekletstvo - ta skrivnost je spala za zidovi palače -, vendar očitno je bilo še zmeraj dovolj nenevarno, da je mlademu princu kupilo življenje; ali pa ga niso ubili prav zato, ker je princ.
Kljub temu, da v Altheini bilo niti kančka magije že več stoletij, vsako leto še vedno prihajajo Kalani - Kraljevi odposlanci, iskalci magije. Vsako leto na najdaljši dan v letu pridejo v Altheo in testirajo vsakega prebivalca dežele, ne glede na njihovo starost ali položaj v družbi. Dhai je teh testiranj uspešno opravila že sedemnajst in na nobenem ni pokazala niti iskrice magije, tako kot je niso njen oče, brat in sestra. Vsakič, ko je bilo testiranje mimo, si je Dhai oddahnila in vsako leto jo je znova skrbelo - magije si ni želela, spoh če se ta izkraže za prekletstvo.
Kalani so se pred vrati njihove hiše ustavili v trenutku, ko je Dhai splezala s strehe. Imela je srečo, da je niso videla, kajti vsem prebivalcem je na dan testiranja prepovedano zapustiti hišo, tudi če gredo samo na njeno streho.
Odprla jim je, tik preden bi se prst na videz najstarejšega Kalana dotaknil zvonca. Vseh pet je nosilo črne plašče s kapucami in škornje, na vratu pa so imeli s krvavo rdečim črnilom vtetoviranega feniksa. Dhai jih je videla že dovoljkrat, da se jih ni več bala, vendar je bil pogled na Kalane vedno zastrašujoč, ne glede na to, kolikokrat jih je videla.
Dhai se je odmaknila od vrat in pomignila črnim postavam, naj vstopijo. Eden za drugim so vstopili v hišo in se kot vsako leto zbrali v dnevni sobi, kjer so že čakali Dhain oče, brat in sestra. Pridružila se jim je in kot vsako leto najprej stisnila bratovo roko, nato sestrino in šele na koncu očetovo.
"Družina Deneres?" je vprašal najstarejši izmed Kalanov, ki je v roki že držal elektronsko tablico, ki so si jo lahko privoščili le na dvoru. Vse štiri je premeril od glave do pet in ko je dobil pritrditev od očeta, je nekaj vtipkal na svojo tablico in jo najprej pomolil Dhaini starejši sestri. Temeljni postopek - dokaz identitete. Dhai je šla že čez dovolj takih postopkov, da je točno vedela, kaj piše na tablici: Lorue Deneres, številka R-343ou45r, dvaindvajset let, črni lasje, rjave oči, svetla polt, brez kartoteke.
Lorue je pritisnila prst na tablico, ki jo odčitala njen prsti odtis in odobravajoče zapiskala. Enako se je zgodilo z Dhainim bratom (Junjie Deneres, številka N-6dj4554k, devet let, svetlo rjavi lasje, rjave oči, svetla polt, brez kartoteke) in očetom (Makhi Deneres, številka L-87jdg776, sedeminpetdeset let, rjavi lasje, temno modre oči, svetla polt, manjša kartoteka), preden je bila na vrsti ona.
Ko ji je Kalan pomolil tablico, je globoko vdihnila in pogledala, kaj piše tokrat.

*i*Ime: Dhai Deneres*i*
*i*Številka: S-857jg22a*i*
*i*Starost: sedemnajst let*i*
*i*Barva las: bela*i*
*i*Barva oči: svetlo modra*i*
*i*Polt: svetla*i*
*i*Katoteka: velika*i*

Pritisnila je prst na ekran in ta je samo zapiskal, preden je eden izmed Kalanov iz žepa potegnil napravo za testiranje, napravo, pred katero je Dhai trepetala že vse od dvanajstega leta, že vse od takrat, ko je na ekranu zagledala napačne podatke, ko ji je sestra povedala, da njeni lasje niso več rjavi in ko je ugotovila, da jo vsak član njene družine vidi drugače.
Vendar je test vseeno že pet vztrajno zavračal možnost, da se Dhai v žilah pretaka magija.
Test se vedno najprej izvaja na moških, najprej starejših in nato mlajših, potem pa na ženskah v istem vrstem redu - najprej starejše in šele nato mlajše. Tako je Kalan najprej zapičil iglo na vrhu naprave v roko Dhainega očeta in Dhai si je oddahnila, ko je Kalan obrnil napravo, na kateri sta pisali dve besedi, proti njim: *i*brez magije*i*.
Enako se je zgodilo z Junjiem in Dhai je bila z mislimi napol že pri jutrišnjemu dnevu, ko bodo imeli še celo leto do naslednjega testiranja. Samo še Lorue ter ona - in če bo šlo vse kot zadnja leta, bosta na napravi spet pisali odrešilni besedi: brez magije.
Kalan je iglo zapičil v Loruino roko in takrat se je zgodilo.
Soba je eksplodirala v srebrne plamene in Dhai je vrglo v steno.
Črnina.

Ko se je zbudila na tleh, je videla Kalane, ki so poskušali priti do njene sestre skozi prehode med srebrnim ognjem, vendar je bilo dima preprosto preveč, da bi jo lahko sploh videli, kaj šele zajeli.
Ne. *i*Ne.*i* Ne smejo je dobiti. Če jo dobijo, jo bodo odpeljali stran, kajti ogenj je vedno označen kot prekletstvo, še zmeraj je bil...
Nenadoma pa so srebrni plameni izginili in Dhai je zagledala Lorue, ki je klečala na sredi dnevne sobe in strmela v svoje dlani. Kalani so bili preveč osupli, da bi se premaknili, vendar njihovo presenečenje je trajalo le nekaj sekund. Ko so prišli k sebi, so že vlekli Larue s tal in v Dhai se je nekaj premaknilo.
"Ne! NE! Pustite jo!" je kričala in se vrgla na enega izmed Kalanov, ki se je je otresel kot da bi bila samo nadležen pes. "Nehajte!"
Tedaj pa je dobila idejo. Če je to, kar ima, res magija, potem lahko z njo tudi baranta.
"Mene še niste testirali! Morate me testirati, zakon vam tako zapoveduje!"
To je njihovo pozornost končno obrnilo proti njej. Lorue je bila še zmeraj na tleh, kjer sta jo dva Kalana še zmeraj previdno opazovala, vendar ostali trije pa so gledali Dhai.
"Zakon zapoveduje, da me morate testirati," je ponovila. "Ne smete oditi, brez da me testirate."
"Mala ima prav," je rekel najmljaši med njimi in tik preden bi ji zaril napravo v roko, je Dhai rekla: "Ampak če se izkaže, da imam magijo, morate... Morate vzeti mene. Ne Lorue. Njo boste pustili."
Kalani so se spogledali in najmlajši je rekel: "Ni šans, mala. Nevarna je. Z nami gre."
"Ne, ne gre," je odločno rekel eden izmed njih in vsi so pogledali vanj. Celo Dhai. Ni si mislila, da jih bo tako lahko prepričati. "Dajte no, danes je najdaljši dan v letu. Hočem se napiti in tega pač ne bom mogel, če se bom namesto z eno ukvarjal z dvema puncama z magijo. Če imaš res magijo, potem bomo k Kralju vzeli tebe, tvoja sestra pa lahko ostane. Vendar če še enkrat pokaže svoj ogenj, jo bodo vzeli brez vprašanja."
Prikimala je in jim ponudila roko, medtem ko ji je srce divje razbijalo. *i*Pokaži, da imam magijo, magijo imam, magijo imam...*i*
Takoj, ko ji Kalan je potegnil iglo iz roke, pa je naprava začela neustavljivo piskati. Kalan je pogledal nanjo in presenečeno odprl usta.
"Prisotnost magije. Predlagana kategorija: prekletstvo," je prebral in soba je utihnila. Vsi so čakali, da Dhaina magija eksplodira, vendar se to ni zgodilo.
Po nekaj trenutkih tišine je najstarejši izmed njih vprašal: "Se ti sanja, kakšno magijo imaš?"
Nekaj časa je oklevala, potem pa vprašala: "Kakšne barve so moji lasje?"
Kalani več kot očitno niso imeli pojma, kako je to povezano, vendar je najmljaši rekel: "Saj najbrž veš. Črni."
Najstarejši se je namrščil. "Kaj govoriš? Zlati so."
To je poslalo val začudenja med Kalani in v naslednjih sekundah se je že vnela razprava o barvi Dhainih las, ona pa je lahko razmišljala samo o tem, da je njena sestra na varnem. Lorue je varna, ampak kaj je bila cena?
"V redu, dekle," je rekel najstarejši, ko so Kalani ugotovili, da vsi vidijo moje lase drugače. "Z nami greš."
Globoko je vdihnila. Lorue je varna. Samo to je važno, samo to je važno...
Imela je le pet minut, da se je poslovila od svoje družine. Lorue je jokala in se ji opravičevala, kot da je njena krivda, da ima magijo v svoji krvi, Junjie jo je samo tiho objel, njen oče pa... Ni bil pripravljen na še eno dekle iz njegove družine, ki odhaja zaradi magije. Njegova žena, Dhaina mama, je ubijala z dotikom in njej se smrt ni izognila. Če bo imela Dhai srečo, bo oproščena, če ne pa...
Kalani so ji povedali, da jo bodo odpeljali v palačo, od tam naprej pa 'ni več njihov problem in končno se bodo lahko pošteno napili'. Vendar Dhai se ni mogla sprostiti; še nocoj bo spoznala Kralja, ki bo odločal o njeni usodi, in njegovega sina, ki pa zdaj ni več edini živeči v kraljestvu, ki se mu po žilah pretaka prekletstvo.